Svet ECB je poleg tega znižal tudi obrestni meri za mejno posojanje in deponiranje presežne likvidnosti, ki bosta po novem pri 1,75 oz. 0,25 odstotka. Vse naštete poteze so bile v veliki meri pričakovane, saj so znaki nove recesije v Evropi vse resnejši. Ključna obrestna mera pa je tako znova na zgodovinsko nizki ravni enega odstotka.

Svet ECB pa je sprejel tudi dodatne ukrepe za stabilizacijo razmer v bančnem sistemu. Gre za dve 36-mesečni operaciji refinanciranja v neomejenem obsegu in po fiksni obrestni meri ter razširitev nabora zavarovanj za posojila ECB. Prva operacija bo izpeljana 31. decembra in bo nadomestila predvideno 12-mesečno. Obseg refinanciranja bo neomejen, obrestna mera pa bo fiksna. Možno bo tudi predhodno odplačilo po 12 mesecih.

Ključnega pomena je kreditiranje gospodarstva

Še bolj pomembna pa je širitev nabora instrumentov, ki jih lahko banke uporabijo kot zavarovanje za posojila ECB. Med drugim bodo za nekatere vrednostne papirje sprejemljive nižje bonitetne ocene, možno pa bo uporabiti tudi nekatere bančne terjatve, kot so hipotekarna posojila ter kredite malim in srednjim podjetjem, če bodo ti izpolnjevali določene kriterije.

Ob tem so pri ECB poudarili, da se zavedajo, kako težko je v trenutnih razmerah ohranjati posojilno dejavnost bank, zato so današnji ukrepi namenjeni ohranjanja kreditiranja gospodarstva. Večji nabor zavarovanj naj bi privabil tudi druge banke, ki se doslej niso posluževale refinanciranja pri ECB ter imajo pomembno vlogo pri financiranju malih in srednjih podjetij.

Svet ECB je sprejel še odločitev za znižanje deleža obveznih denarnih rezerv, ki jih morajo imeti banke, z dveh odstotkov na odstotek. Kot je dejal Draghi, trenutne razmere ne terjajo dosedanje ravni obveznih rezerv, tako sproščeni denar pa naj bi banke uporabile za posojanje gospodarstvu.

Zaskrbljenost in negotovost v bančnem sistemu

Ob tem pa je novi predsednik ECB Mario Draghi, ki je nastopil na svoji prvi konferenci po nastopu funkcije, opozoril tudi na izjemno stopnjo negotovosti v bančnem sistemu. Banke po njegovih besedah trenutno pri ECB preko noči nalagajo toliko denarja kot po propadu banke Lehman Brothers ob izbruhu finančne krize. Likvidnost, ki jo ECB daje v sistem, se tako v veliki meri vrača k osrednji denarni ustanovi območja evra in ne kroži.

To po njegovih besedah kaže na to, da obstajajo težave na medbančnem trgu in pri refinanciranju bank. Današnji ukrepi naj bi obnovili stabilnost in zaupanje na trgu, ki je nujno potrebno, saj samo v prvem četrtletju prihodnje leto zapade okoli 230 milijard evrov bančnih obveznic.

Zavračanje posegov na trgu obveznic

A ECB je trge z napovedanimi ukrepi razočarala, k občutnemu padcu tečajev na evropskih borzah in v ZDA pa je še dodatno prispeval prav Draghi. Odklonil je namreč možnost, da bi ECB v večji meri posegla na trgu državnih obveznic, če bi se voditelji EU danes in v petek dogovorili o krepitvi fiskalne in gospodarske integracije v evrskem območju ter tako ponudili močno fiskalno podporo skupni valuti.

Znova je poudaril, da trenutni program odkupovanja državnih obveznic ranljivih članic evrskega območja ni večen in ni neomejen. Večkrat je tudi zatrdil, da ECB mora spoštovati mandat, ki ji ga narekuje temeljna pogodba EU in da z nobenim pravnim trikom ne želi obiti besedila in duha pogodbe, ki ji preprečuje financiranje držav z monetizacijo dolga ali drugače povedano s tiskanjem novega denarja. Delovanje v skladu s pravnim redom je po njegovih besedah ključno za verodostojnost ECB.

Prav tako je poskrbel za hladen tuš, ko gre za špekulacije, da bi ECB skupaj z nacionalnimi centralnimi bankami v evrskem območju evra državam lahko pomagala prek Mednarodnega denarnega sklada (IMF). Kot je pojasnil, ECB ni članica IMF in nikakršen mehanizem speljevanja sredstev do držav po obvozih ne sme obiti pravnega mandata pogodbe EU. Tako financiranje prek IMF bi bilo po njegovem mnenju v nasprotju z duhom pogodbe, enako pa velja za nacionalne centralne banke.

Osnovni mandat ECB je ohranjanje cenovne stabilnosti, poudarja Draghi in pojasnjuje, da so med procesom oblikovanja maastrichtske pogodbe na začetku 90. let prejšnjega stoletja nekatere centralne banke financirale države s tiskanjem denarja in posledice so bile vidno negativne. "Člen, ki tako delovanje ECB preprečuje, pa je ravno zato v pogodbi z namenom," je zatrdil.

Občutno znižana tudi napoved gospodarske rasti

Po srečanju Sveta je ECB objavila tudi sveže gospodarske napovedi za evroobmočje. Za letos banka regiji napoveduje 1,6-odstotno gospodarsko rast, prihodnje leto bo ta predvidoma 0,3-odstotna, leta 2013 pa 1,3-odstotna. ECB je s tem napoved za letos v primerjavi z zadnjo napovedjo ohranila nespremenjeno, za prihodnje leto pa jo je znižala za celo odstotno točko. Napoved gospodarske rasti za leto 2013 je prva.

V zadnjem letošnjem četrtletju se gospodarska aktivnost zaustavlja, v prihodnjem letu pa naj bi se postopno krepila na temelju globalnega povpraševanja, zelo nizkih obrestnih mer in stimulativnih ukrepov za podporo finančnemu sektorju, je pojasnil Draghi. "Popravek za leto 2012 v največji meri odseva vpliv šibkega zaupanja in poslabšanja finančnih pogojev na domače povpraševanje," izpostavlja Draghi. Te okoliščine so posledica negotovosti, povezane z dolžniško krizo, pa tudi nižjih pričakovanj glede povpraševanja iz tujine.

Obenem pa je ECB zvišala napoved inflacije. Letos naj bi ta znašala 2,7 odstotka, kar je precej nad ciljem ECB, ki je blizu, a nekoliko pod dvema odstotkoma. Prihodnje leto naj bi se umirila na dva odstotka, leta 2013 pa na 1,5 odstotka. Stopnja inflacije je povišana že od konca lanskega leta, predvsem jo poganjajo višje cene energije in drugih surovin, ugotavljajo strokovnjaki ECB.