Evropski voditelji so potrdili izjavo območja evra o fiskalnem paktu za krepitev proračunske discipline ter o kratkoročnih ukrepih za pomiritev finančnih trgov. Možnost pristopa k meddržavnemu sporazumu, ki naj bi formaliziral pakt, je nakazalo devet članic, ki evra še niso prevzele. Osamljena je ostala Velika Britanija.
Možnost priključitve sporazumu so tako nakazale Švedska, Danska, Poljska, Češka, Madžarska, Litva, Latvija, Romunija in Bolgarija, vendar pa se bodo morale Danska, Švedska in Madžarska posvetovati z nacionalnimi parlamenti.
(Foto: Reuters)
Poljski premier Donald Tusk, katerega država je v drugi polovici leta predsedovala EU, je današnjo politično odločitev označil za jasen znak, da so praktično vse članice unije pripravljene podpreti evro kot skupno valuto.
Poljska bo v območje evra sicer vstopila, ko bo izpolnila vse kriterije, spomnil pa je, da gospodarsko najmočnejša država med novimi članicami EU že sedaj izvaja vrsto ukrepov iz pakta, več discipline pa zanjo ne pomeni breme.
Tusk bi si želel, da pakt postane nabor smernic za vse članice EU, saj le odgovorna in disciplinirana fiskalna in ekonomska politika zagotavlja varno prihodnost Evrope.
Donald Tusk. (Foto: Reuters)
Tako Barroso kot Van Rompuy sta sicer priznala, da sprejeta pravna oblika - meddržavni sporazum med članicami območja evra, odprt tudi za druge države EU - ni bil njuna preferenca. Oba sta se namreč zavzemala za spremembo pogodbe EU oziroma celo za ukrepanje v okviru obstoječega pravnega reda, a ker soglasje zaradi nesprejemljivih zahtev Velike Britanije ni bilo mogoče, so se voditelji odločili za alternativo.
Da bi imel sporazum čim večjo verodostojnost in trdnost, se je skušalo vanj privabiti čim več držav. Obenem je cilj, da se sporazum, kolikor se da, kmalu vključi v pravni red EU.
Postopek priprave besedila pogodbe se bo začel zelo hitro, s ciljem njegove usklajenosti s pravnim okvirom EU pa bo vanj med drugim vključen tudi Evropski parlament.
(Foto: Reuters)
Predsednik edine neposredno izvoljene institucije EU Jerzy Buzek (na fotografiji zgoraj) je danes v nastopu pred voditelji poudaril, da močno verjame, da bi bilo treba vse rešitve iskati v okviru pravnega reda EU, bodisi sedaj bodisi v bližnji prihodnosti. V parlamentu so tudi proti ustvarjanju delitev med članicami, ki jih meddržavni sporazum ustvarja. "Ne moremo pristati, da nas ena ali dve članici, ki dvomita v nadaljnjo integracijo, potiskata v stalne delitve," je dejal.
Temu se je po njegovem prepričanju moč izogniti tudi v okviru obstoječe pogodbe skozi mehanizem okrepljenega sodelovanja znotraj območja evra, ki pa je odprto za vse članice.
Barroso je sicer prepričan, da je tokratni vrh EU dokaz, da voditelji evro vidijo kot skupno evropsko dobrino in kot nepovraten projekt, za njegov obstoj pa so pripravljeni storiti vse, kar je mogoče.
Van Rompuy bi želel spremembo pogodbe EU
Van Rompuy je kot prednost medvladnega sporazuma izpostavil predvsem hitrost postopkov njegovega oblikovanja in ratifikacije v primerjavi s širokimi spremembami pogodbe, ki bi terjali zamudne postopke. Čeprav bi še vedno raje videl spremembo pogodbe EU, pa to ni bilo mogoče, je dodal.
Herman Van Rompuy in Borut Pahor (Foto: Bojan Velikonja)
Poudaril je tudi, da je v tem primeru politična zaveza enako pomembna, kot če bi spreminjali temeljno pogodbo EU. Belgijec je prepričan, da je fiskalni pakt pomemben rezultat, že junija pa naj bi predstavil poročilo z dodatnimi predlogi glede fiskalne integracije.
Tudi predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je poudaril, da je zelo pomembno, da je uspel dogovor o fiskalnem pravilu, a opozoril, da je treba sedaj vse to zelo hitro spraviti v življenje.
Francoski predsednik Nicolas Sarkozy je po koncu prvega dela zasedanja dejal, da bi moral biti novi sporazum pripravljen do marca.
Barroso je vesel, ker so voditelji pozvali tudi k hitri uveljavitvi novih predlogov Evropske komisije glede dodatne zaostritve proračunskega nadzora. Spomnil je, da sta EU oziroma območje evra v zadnjem letu in pol storila že veliko za krepitev fiskalnega in gospodarskega upravljanja, nekateri ukrepi pa se sploh še niso začeli izvajati.
Skupnih obveznic zaenkrat ne bo
Barroso je sicer prepričan, da je tudi s takim medvladnim sporazumom moč okrepiti zaupanje v evro, prav tako pa medvladni značaj sporazuma ne onemogoča institucijam EU, da sodelujejo pri upravljanju fiskalnega pakta. Evropska komisija tako s paktom dobiva pristojnosti, ki jih do sedaj še ni imela.
.jpg)
Foto: Dokumentacija Dnevnika
Voditelji so se po Van Rompuyevih besedah dogovorili že tudi o nekaterih vidikih kratkoročnega ukrepanja za rešitev dolžniške krize. Tako naj bi evropske države zagotovile do 200 milijard evrov sredstev za Mednarodni denarni sklad (IMF), da bo ta bolje opremljen za spopadanje s krizo, hitro naj bi končale postopek krepitve finančne moči začasnega sklada za zaščito evra (EFSF), stalni mehanizem za stabilnost evra (ESM) pa naj bi začel delovati že julija prihodnje leto in ne šele 2013.
Dogovora glede dolgoročne možnosti postopne uvedbe skupnih evrskih obveznic ni bilo, odprta pa ostajajo še vprašanja glede načina financiranja ESM.
EU je enotna
Spodbudno je po navedbah virov blizu predsednika Evropskega sveta Hermana Van Rompuya tudi dejstvo, da za mizo še vedno dejavno sodelujejo voditelji vseh 27 članic EU in da se kljub govoricam o razkolu znotraj unije ohranja enotnost povezave.
Koz piše v najnovejšem osnutku izjave vrha območja evra, bo novo fiskalno pravilo vsebovalo šest ključnih gradnikov. Proračuni članic evrskega območja naj bi bili po novem "načeloma uravnoteženi", pri čemer bodo države smele primanjkljaj beležiti le v izjemnih gospodarskih razmerah.
Foto: Tomaž Skale
Načelo uravnoteženega proračuna pomeni, da strukturni primanjkljaj (to je primanjkljaj, ki ne upošteva učinkov gospodarskega cikla - torej močne konjunkture ali recesije) na letni ravni ne sme preseči 0,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). To pravilo naj bi bilo sicer prilagojeno posebnim okoliščinam v posameznih državah, da bi se upoštevala dolgoročna vzdržnost.
Pri tem je v osnutku napisano, da imajo lahko države, katerih dolg je občutno pod 60 odstotkov BDP, višje strukturne primanjkljaje.
Uvedba fiskalnega pravila
Fiskalno pravilo naj bi članice v pravne sisteme vnesle skozi ustave ali na enakovredni ravni, vsebovalo pa naj bi tudi samodejni mehanizem odprave presežnega primanjkljaja, ki naj bi ga opredelila vsaka članica posebej na podlagi priporočil Evropske komisije.
Za nadzor nad prenosom tega pravila v nacionalne pravne rede naj bi bdelo Sodišče EU.
Fiskalno pravilo predvideva tudi, da bodo države, ki so v uradnem postopku zaradi presežnega primanjkljaja, komisiji in Svetu, ki združuje članice EU, v potrditev predložile poseben program s podrobno navedenimi ukrepi in reformami za učinkovito in trajno odpravo čezmernih primanjkljajev.
Fiskalno pravilo predvideva še večjo preglednost nacionalnih načrtov izdaj državnih dolžniških papirjev, o katerih bodo morale članice predhodno poročati.
Fiskalni pakt naj bi poleg tega še dodatno zaostril nedavno sprejeta nova ostrejša pravila glede postopkov v primeru presežnega primanjkljaja.
Ko bo članica presegla primanjkljaj v višini treh odstotkov BDP, naj bi takoj sledile posledice, razen če temu ne bo nasprotovala večina članic območja evra. Enak mehanizem odločanja naj bi veljal tudi za ukrepe in sankcije, ki jih bo predlagala Evropska komisija.
Foto: Jaka Adamič
Na mizi številni novi predlogi
Osnutek izjave vrha območja evra vsebuje še zavezo po hitrem sprejetju najnovejših predlogov Evropske komisije s konca novembra.
Evropska komisija bi lahko v skladu s predlogi od problematičnih držav zahtevala nov osnutek proračuna in podala mnenja, ki bi jih po potrebi predstavila v nacionalnem parlamentu, ter zahtevala bolj redno poročanje in dodatne informacije. Ob resnih primerih nespoštovanja pravil bi lahko terjala tudi spremembe proračunskih predlogov.
Zelo pomemben je predlog, da bi imela Evropska komisija pravico predlagati Svetu, naj določeni članici priporoči, naj prosi za finančno pomoč.
Območje evra naj bi si prizadevalo tudi za nadaljnjo krepitev fiskalne integracije. Ta bi lahko predvidevala še več nadzora nad javnimi financami in tudi predhodno odobritev predlogov nacionalnih proračunov na evropski ravni.
V primeru vidnega napredka pri krepitvi fiskalne discipline osnutek izjave predvideva tudi proučitev možnosti, da bi evrsko območje na dolgi rok in postopoma začelo izdajati skupne evrske obveznice.
Pahor: "Brez evra ni EU"
Premier v odhodu Borut Pahor je sicer svoj vtis s pogajanj v Bruslju strnil v tri ugotovitve: "Brez evra ni EU. Evro potrebuje fiskalno unijo in Slovenija potrebuje članstvo v tej fiskalni uniji, če hoče napredovati."
Zato se je Pahor danes proti jutru odločil, da kot predsednik vlade v prihodnjem tednu skliče predsednike vseh parlamentarnih strank, ki so bile izvoljene na predčasnih volitvah v državni zbor, da bi se skupaj pomenili o tem, kako se pripraviti na izzive, ki nas čakajo v prihodnjem letu. To bo po njegovem mnenju zagotovo prelomno tako za evro kot za EU.
Ob tem je pojasnil, da se pripravlja medvladna konferenca, ki se bo začela predvidoma marca. Na tej naj bi se verjetno dogovorili o obliki medvladnega sporazuma za vzpostavitev novega fiskalnega pakta.
Pahor je prepričan, da Slovenija potrebuje članstvo v fiskalni uniji (Foto: AP).
"Mislim, da bi bilo za Slovenijo izjemnega pomena, če bi se uspele parlamentarne stranke, ne glede na to, ali bodo pristale ob koncu pogajanj z mandatarjem v opoziciji ali koaliciji, dogovoriti, da je minimalni nacionalni konsenz Slovenije, da bo storila vse potrebno za to, da pristanemo na koncu sprememb, ki se obetajo, v fiskalni uniji, torej v skupini tistih držav evroobmočja ali znotraj držav evroobmočja, ki bodo v fiskalni uniji," je sklenil.
Nacionalni konsenz o fiskalni uniji podobno pomemben, kot je bil v času osamosvojitve
Pahor je še dejal, da je oblikovanje nacionalnega konsenza za prizadevanje za članstvo Slovenije v fiskalni uniji podobno pomembno, kot je bilo v času osamosvojitve. Pri tem je izpostavil pomen sprejetja interventnega zakona in zakona o javnih financah.
"EU in območje evra sta v prelomnem času. Postalo je jasno, da ni EU brez evra, da evra ni brez fiskalne unije in da ni prihodnosti Slovenije, kakršno si želimo, brez našega članstva v tej fiskalni uniji," je poudaril premier, ki opravlja tekoče posle.
Zato je po njegovih besedah izjemno pomembno, da se v slovenski politiki - kot pred dobrimi 20 leti ob demokratičnih spremembah in osamosvojitvi - doseže nacionalno soglasje glede cilja, da se Slovenija v naslednjih mesecih, letu ali dveh umesti v fiskalno unijo.
(Foto: Thierry Monasse/STA)
Ob tem je poudaril, da je ta hip nujno razmišljati o intervencijskem zakonu, kar je predvsem vloga bodočega mandatarja, pri čemer pa bi mu morali vsi pomagati. To je nujno, da Slovenija ohrani sloves države z razmeroma sprejemljivim proračunskim primanjkljajem in brez težav z dolgovi.
Ob tem pa je po Pahorjevih besedah treba sprejeti tudi zakon o javnih financah, v katerem je zapisano zlato pravilo, ki določa omejitve, potrebne za zagotavljanje uravnoteženega proračuna.
Premier je danes tudi poudaril, da je za Slovenijo bilo, je in vselej bo zelo pomembno, da razume znamenje časa, saj je majhna in odprta evropska družba, ki se želi pospešeno modernizirati, zato pa mora znati razumeti, kaj se dogaja v okolju okoli nas.
To mora storiti ne le zato, da bi se tem spremembam prilagajala, ampak da bi jih sooblikovala. "Sedaj smo v položaju, ko to potenco imamo, a čas teče, in to zelo hitro," je opozoril.
"Slovenci ob osamosvojitvi nismo bili zgodovinski zamudniki in tudi zdaj ne smemo biti. In ko pravim zdaj, mislim dejansko zdaj, ne v nekem srednjeročnem obdobju," je še poudaril.
Odločitve, ki jih je v minulih dveh dneh sprejel vrh EU, so po Pahorjevih besedah tudi za zelo laično javnost kazalci tega prelomnega časa.
Za zdaj je sicer pojem fiskalne unije po njegovih besedah še političen, a po številnih urah razprave v minulih dveh dneh je "popolnoma jasno, kam gredo tokovi".
(Foto: Reuters)
"Tisti, ki bo sprejel ta končni okvir, torej skupno fiskalno politiko, bo v evru, kdor bo, ker ne izpolnjuje pogojev ali ker se noče odreči delu suverenosti, ostal izven tega, preprosto ne bo v območju evra," je poudaril premier.
To po Pahorjevih besedah ni preprosta razprava, saj terja prenos suverenosti in premislek o tem, kaj to pomeni za moč, identiteto in energijo neke države v taki valutni, politični in gospodarski skupini, ki bo še veliko bolj povezana kot danes.
"Ampak spremembe pogodbe so pred vrati," je napovedal. Najprej se bo šlo naprej z medvladno konferenco, a dolgoročno Pahor ne izključuje niti konvencije, ki bi pripeljala do resnejših sprememb.
