Po neuradnih informacijah se še naprej nadaljujejo tudi pogajanja v okviru vseh članic povezave, a zahteve Londona naj bi bile vsaj za ostale partnerje nesprejemljive. Velika Britanija naj bi namreč zahtevala dejansko pravico do nacionalnega veta pri odločanju o finančni regulativi v EU, če bi presodila, da nova pravila finančnega nadzora škodijo interesom največjega evropskega finančnega središča, londonskega Cityja.
Govorilo se je tudi, da naj bi v Londonu zahtevali privilegiran položaj tudi, ko gre za sprejemanje zakonodaje, ki se tiče notranjega trga, kar je zelo širok pojem. Nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Nicolas Sarkozy sta že pred vrhom zatrjevala, da se bosta sicer trudila doseči dogovor o prenovi pogodbe na ravni sedemindvajseterice, a da sta v primeru, da to ne bo mogoče, odločna, da nadaljujeta na ravni sedemnajsterice.
Posebna pogodba v območju evra naj bi bila sicer odprta tudi za druge članice EU, ki bi se ji želele pridružiti. Precej verjetno je, da se bi za pristop utegnila odločiti večina novih članic EU, ki je zavezana k prevzemu evra enkrat v prihodnosti. Signale, da bi utegnila pristopiti k takemu dogovoru, daje tudi Danska.
