Vlada je tako danes ministru, ki opravlja tekoče posle, Križaniču podala mandat za zasedanje evroskupine v začetku prihodnjega tedna, da izrazi zadržanost do izplačila šeste tranše Grčiji, kar bi se moralo v skladu s prvotnimi načrti zgoditi do sredine meseca.
Če grški finančni minister Evangelos Venizelos ne bo ponudil zadovoljivih pojasnil glede nadaljnjega ravnanja grških oblasti v zvezi z izvedbo referenduma glede dogovora o celoviti rešitvi za dolžniške težave v območju evra, Slovenija denarja ne bo izplačala.
Pahor je na novinarski konferenci po seji vlade pojasnil, da je Slovenija doslej v okviru mehanizma finančne pomoči Grčiji izplačala 233 milijonov evrov, šesta tranša pa bi bila 29 milijonov evrov. To naj bi bila sicer zadnja tranša iz obstoječega mehanizme, nato pa naj bi pomoč Grčiji prevzel sklad za zaščito evra.
Pahor je zagotovil, da so posojila v okviru mehanizme finančne pomoči Grčiji zavarovana in odpisa dolga zato ne more biti. Po njegovih besedah zato ne gre za slabo naložbo.
Grška vlada pred glasovanjem o zaupnici na novo izredno srečanje
Pahor sicer meni, da je evro za Slovenijo, ki je po njegovih besedah za Nemčijo in Nizozemsko tretja od izvoza najbolj odvisna država, izjemnega pomena in da mora "storiti vse, da ga obvarujemo".
Ocenjuje, da Grčija svoje odločitve (glede referenduma) ne more spremeniti. "Duh je ušel iz steklenice. Nezaupanje v reševanje krize v območju evra se je poglobilo," je dejal.
Prepričan je, da je treba sedaj "budno spremljati stvari, se posvetovati in pravilno ukrepati", da ne bo politika v predvolilnem času ponovila napake iz jeseni 2008, ko je ljudem obljubljala višji standard, a spregledala propad ameriške banke Lehman Brothers, po katerem se je kriza zaostrila.
Učiti se iz izkušenj
"Izkušnje nas morajo naučiti, da smo zelo odvisni od zunanjega sveta, da pripadamo območju, ki je v hudi krizi. Moramo biti na strani pravih odločitev, kjer želimo tudi pristati, " je dejal. Meni, da bi si morala Slovenija prizadevati, da bo pristala skupaj z Nemčijo in Francijo, ki sta kot gonilni sili EU in območja z evrom zainteresirani za rešitev evra, saj imata od njega velike koristi.
Slovenija se je z zadržanostjo do izplačila nove tranše pridružila stališčem večine drugih članic območja evra, ki so že v sredo napovedale, da bodo zamrznile izplačilo novega obroka posojila prezadolženi članic območja evra, dokler ne bo jasno, kakšen bo izid grškega referenduma o zadnjem dogovoru glede reševanja dolžniških težav območja evra.
Merklova in Sarkozy: Grčiji niti centa, dokler ne sporoči, ali želi ostati v območju evra
Nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Nicolas Sarkozy sta v sredo zvečer v francoskem Cannesu odločno dejala, da Grčija ne bo dobila niti centa evropske pomoči, dokler se ne bo izrekla, ali želi ostati v območju evra. Oba voditelja sta ob tem poudarila, da je ohranitev evrskega območja pomembnejša od reševanja Grčije.
Nemška kanclerka in francoski predsednik sta se v Cannesu pred današnjim vrhom skupine G20 sestala z grškim premierom Georgesom Papandreujem in drugimi evropskimi voditelji. Ob tem je Papandreu po poročanju tujih tiskovnih agencij sporočil, da bo referendum, na katerem se bodo grški volivci izrekli o nadaljnji usodi Grčije, najverjetneje 4. decembra. Sarkozy je pred tem dejal, da bi referendum lahko bil 4. ali 5. decembra.
"Pripravljeni smo pomagati Grčiji, a Grčija mora stati za svojimi obljubami," je še dejal Sarkozy. Merklova pa je ocenila, da gre za izredno resne razmere.
Papandreu že več ur pojasnjuje odločitev za referendum o novem dogovoru za reševanje Grčije
"Ni primeren trenutek, da vam obelodanim točno formulacijo referendumskega vprašanja, bistveno pa je, da ne gre samo za vprašanje programa pomoči, gre za vprašanje, ali želimo ostati v območju evra," je še dejal grški premier.
Papandreu je ob tem v davišnjem sporočilu za javnost, ki ga povzema nemška tiskovna agencija dpa, zapisal, da verjame, da bo grški narod na referendumu sprejel pravo odločitev, tako, da bo Grčija ostala v območju evra. "Verjamem, da je grški narod razumen in ima modrost za sprejem pravilne odločitve, ki bo zagotovila nadaljnji obstanek Grčije v evroobmočju," je še zapisal grški premier.
Podobno kot Merklova in Sarkozy pa je v sredo po poročanju francoske tiskovne agencije AFP tudi generalna direktorica Mednarodnega denarnega sklada Christine Lagarde pozvala Atene, naj čim prej pripravijo referendum, saj sklad ne bo nakazal naslednjega obroka posojila, dokler ne bodo "odpravljene vse nejasnosti".
