Izredno zasedanje grške vlade

V Atenah se je danes začelo izredno zasedanje grške vlade, potem ko je grškega premiera Georgeja Papandreouja poleg opozicije tudi več ministrov in poslancev pozvalo, naj umakne svoj predlog za razpis referenduma glede novega dogovora za celovito rešitev evra.

Ob začetku srečanja se pojavljajo ugibanja, da bi lahko premier Papandreou bodisi odstopil - to možnost je po navedbah grških medijev že zavrnil - bodisi predlagal oblikovanje vlade narodne enotnosti.

Vztraja na položaju premierja

Po navedbah virov naj bi Papandreou -  kljub poprejšnji zavrnitvi te možnosti -  odstop ponudil še danes, poroča BBC, a se to vsaj do jutri, ko bo parlament glasoval o zaupnici vlade, ne bo zgodilo.

So ga pa med sestankom k odstopu pozvali štirje vplivni člani njegove stranke, vključno s finančnim ministrom Evangelosom Venizelosom.

Strankarske kolege je tudi pozval, naj na jutrišnjem glasovanju o zaupnici podprejo vlado in ji omogočijo nadaljevanje pogajanj z opozicijo. Zagotovil je tudi, da nikoli ni bil namen Grke na referendumu vprašati, če so za obstanek države v območju evra.

Sicer je še včeraj zvečer trdil, da se z ljudskim glasovanjem odpira vprašanje članstva Grčije v območju skupne valute, to pa sta kot bistveno sporočilo zamisli o referendumu izpostavila tudi nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Nicolas Sarkozy.

Danes je zatrdil, da bi zavrnitev dogovora s 27. oktobra pomenila izstop iz evrskega območja, zato je ključno, da se izpolnijo zaveze, ki jih je država dala na evropski ravni.

Opustil načrte za referendum

Papandreou je načrte za opustitev ideje o referendumu sprejel, potem ko je opozicijski voditelj Antonis Samaras obljubil podporo načrtu za rešitev Grčije. S tem bi načrtu zagotovili široko podporo.

S tem sovpada izjava Papandreouja, ki so jo poslali iz njegovega kabineta. "Imeli smo dilemo - ali široka podpora ali referendum. Že včeraj sem dejal, če bi imeli široko podporo, ne bi potrebovali referenduma," je dejal.

Volitve niso pravi odgovor

"Veseli me, da je vsa ta razprava vsaj veliko ljudi spravila k pameti," je med vrhom koalicije dejal Papandreou, kjer je tudi napovedal pogajanja s Samarosom.

Ob tem pa je Papandreou izpostavil prepričanje, da predčasne volitve niso pravi odgovor na trenutno situacijo. "Volitve kot rešitev, danes in v tem trenutku, bi pomenile veliko večjo nevarnost bankrota in izstopa iz območja z evrom," je dejal svojim ministrom.

V nagovoru parlamentu, ki je sledil srečanju vlade, pa je Papandreou poudaril, da rešilni načrt EU in IMF, ki vključuje tudi precejšnje sodelovanje zasebnih upnikov, predstavlja mejnik v zgodovini Grčije in predstavlja novo orodje za gradnjo njene prihodnosti.

Napoved potopila borze

Napoved grškega premierja, da bodo o celovitem dogovoru za rešitev evra, ki so ga minuli teden dosegli evropski voditelji, na referendumu odločali grški volivci, je v preteklih dneh potopila borze.

Besni so bili tudi evropski voditelji, Merklova in Sarkozy sta denimo poudarila, da Grčija ne bo dobila niti centa evropske pomoči, dokler se ne bo izrekla, ali želi ostati v območju evra.

Načrt za rešitev evra, sprejet minuli teden, vključuje dogovor z bankami za znaten odpis grškega dolga, dokapitalizacijo bank in krepitev reševalnega sklada za preprečitev širjenja krize.

Grčija naj ostane v območju evra

Predsednika dveh osrednjih institucij EU sta danes v skupnem sporočilu za javnost izpostavila željo, da Grčija ostane v območju evra, a poudarila, da se država mora držati dogovora, ki so ga evropski voditelji dosegli v noči s 26. na 27. oktober.

"Območje evra je pripravljeno še naprej podpirati Grčijo, a ta se mora držati dogovora, doseženega v noči s 26. na 27. oktober ter še posebej nadaljevati izvajanje programa, dogovorjenega z EU in IMF. To mora biti kristalno jasno. Želimo, da Grčija ostane v območju evra," sta poudarila šef Evropske komisije Jose Manuel Barroso in predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy.

Ob stopnjevanju ugibanj o možnosti izstopa Grčije iz območja evra ima to sporočilo še posebno težo. V Evropski komisiji so sicer danes pojasnili, da po obstoječi evropski zakonodaji izstop iz območja evra ni mogoč brez izstopa iz EU, vendar se ob tem že pojavljajo navedbe, da naj bi bil izstop iz območja evra vendarle mogoč pod določenimi pogoji.

Barroso in Van Rompuy sta sicer ob robu vrha G20 v Cannesu ponovno pozvala k narodni in politični enotnosti v Grčiji, ki je glede na "dramatične domače politične in socialne razmere" v državi po njunem mnenju nujna, da bodo lahko imeli Grki upanje v boljšo prihodnost. Predsednika verjameta v grški "občutek odgovornosti".

Poleg tega sta predsednika poudarila, da se Evropa popolnoma zaveda svoje odgovornosti v teh težkih časih in da mora kot največji svetovni trg igrati ključno vlogo pri globalnem okrevanju. Ob tem sta izrazila odločenost zelo hitre izvedbe nedavno doseženega celovitega dogovora o rešitvi za krizo.

V povezavi z drugimi temami vrha G20, ki jih je sicer zasenčila grška drama, pa sta Barroso in Van Rompuy svetovne partnerje pozvala k reformi IMF, vključno z vzpostavitvijo novega instrumenta in zagotovitvijo ustreznih sredstev, tako da bo ustrezno opremljen za soočanje s kakršnimi koli kriznimi situacijami, torej tudi to v območju evra.

Poleg tega sta svetovne partnerje, nenaklonjene uvedbi davka na finančne transakcije, spomnila na ta evropski projekt in zatrdila, da bo Evropa idejo še naprej razvijala, nista pa izrecno pozvala, naj tudi drugi storijo enako. Izpostavila sta še potrebo po ureditvi finančnih trgov, ukrepanja za "skupno dobro", globalnem upravljanju in spodbujanju trgovine.

Prav tako sta predsednika opozorila, da bo G20 le z ambicioznim ukrepanjem sposobna zagotoviti novo rast in poskrbeti za to, da bo imelo 200 milijonov brezposelnih po vsem svetu spet službe. To po njunih besedah ne velja samo za Evropo, temveč tudi za ZDA in nekatera rastoča gospodarstva.

"Vsi se soočamo s težavami, vsi moramo prispevati k rešitvi. Soodvisnost je današnja realnost," sta poudarila Barroso in Van Rompuy ter sedanje razmere primerjala s krizo leta 2008, ko je propad ameriške banke Lehman Brothers sprožil svetovno finančno in gospodarsko krizo.

Glavni prispevek EU je po njunih navedbah omenjen celovit dogovor za spopadanje s krizo v območju evra na petih frontah. "Delamo našo domačo nalogo. Toda pospravljanje po hiši območja evra je sicer nujen, ne pa zadosten pogoj za globalno rast," sta opozorila in spomnila, da EU ne prispeva h globalnim neravnovesjem.

Izpostavila sta še to, da morajo vsa razvita gospodarstva izpolniti fiskalne zaveze, podprla prizadevanja ameriškega predsednika Baracka Obame za izvedbo načrta za delovna mesta in ameriške ukrepe za fiskalno konsolidacijo ter "vzela na znanje" zaveze Kitajske za uravnoteženje domačega gospodarstva, a dodala, da bi moral te ukrepe spremljati prožnejši menjalni tečaj.

Preberite še:

- Sarkozy na srečanju G20: Do premika pripeljalo sporočilo Nemčije in Francije

- Slovenija v primeru nezadovoljivih pojasnil ne bo izplačala obroka; SDS v skrbeh

- Bruselj: Izstop iz območja evra ni mogoč brez izstopa iz Evropske unije

- V Grčiji je več porschejev kot davkoplačevalcev, ki prijavijo več kot 50.000 evrov prihodkov

-Grški finančni minister proti referendumu o članstvu Grčije v območju evra