"Kot predstavniki EU bi bili seveda zadovoljni, če bi kot nestalna članica v Varnostnem svetu bila predstavljena še ena od držav članic EU," je za STA povedala tiskovna predstavnica visoke zunanjepolitične predstavnice EU Catherine Ashton, Maja Kocijančič.
Tako so se v EU odzvali na izid volitev za nestalno članico iz vzhodnoevropske skupine v VS ZN v letih 2012 in 2013, v katerih je po dveh dneh in 16. krogih glasovanja Slovenija umaknila kandidaturo in priznala premoč Azerbajdžana.
Zunanji minister Samuel Žbogar, ki opravlja tekoče posle, je ob tem kritiziral kampanjo Azerbajdžana. Dejal pa je tudi, da je "grenko spoznanje teh volitev to, da ima EU problem v Generalni skupščini", ter menil, da mora EU začeti razpravo o svoji podobi v ZN.
"Kot veste, EU ves čas poskuša okrepiti svojo podobo in svojo vlogo v ZN," je danes poudarila Kocijančičeva.
Žbogar: Naš največji problem je bil, da smo članica EU
Zadnji tak konkreten primer je bila po njenih besedah resolucija o sodelovanju EU v Generalni skupščini ZN, poleg tega pa EU tudi redno podaja izjave v okviru VS ZN in usklajuje stališča skladno s členom 34 lizbonske pogodbe.
Po tem členu države članice usklajujejo svoje delovanje v mednarodnih organizacijah in na mednarodnih konferencah. V mednarodnih organizacijah in na mednarodnih konferencah, na katerih ne sodelujejo vse države članice, sodelujoče podpirajo stališča unije.
Poleg tega ta člen med drugim določa, da države članice, ki so tudi članice VS ZN, pri opravljanju svojih dolžnosti zagovarjajo stališča in interese unije, ne da bi to vplivalo na njihove odgovornosti po določbah Ustanovne listine Združenih narodov.
"Kadar unija sprejme stališče do zadeve, ki je na dnevnem redu Varnostnega sveta Združenih narodov, države članice, ki so v Varnostnem svetu, zahtevajo, da se visoki predstavnik zaprosi, naj predstavi stališče unije," še piše v tem členu.
