Poročevalec Hannes Swoboda je po sprejetju poročila izpostavil odločenost, da se Hrvaški pomaga končati pogajanja do konca junija letos. "V tem primeru je lahko članstvo Hrvaške v Evropski uniji realnost med 1. januarjem 2013 in 1. januarjem 2014," je izjavil.

Ob tem je poročevalec poudaril, da bo vstop Hrvaške v unijo okrepil tako Evropsko unijo kot regijo Zahodnega Balkana, saj bo drugim državam v regiji močna spodbuda za uresničevanje nujnih političnih, gospodarskih in zakonodajnih reform.

"Poleg tega, da bo članstvo Hrvaške utrdilo stabilnost regije in vzpodbudilo prizadevanja držav Zahodnega Balkana za vključitev v unijo, smo poudarili tudi to, da bo morala kandidatka do konca pogajanj izpolniti vrsto zahtevnih pogojev," je sprejetje poročila komentiral evropski poslanec Ivo Vajgl (ALDE/Zares).

Področja, na katerih so odstopanja od evropskih standardov še najbolj očitna, so po Vajglovem mnenju delovanje pravosodja in javne uprave, korupcija, svoboda medijev in povratek pobeglega oziroma izgnanega srbskega prebivalstva.

Vajgl je še poudaril, da se je kot poročevalec v senci v imenu skupine evropskih liberalcev trudil, da je bila podpora Zagrebu nedvoumna, hkrati pa objektivna in kritična, ko gre za prepočasen napredek na področjih, ki so za EU pomembna.

Ob tem je Vajgl zadovoljen, da je bila sprejeta večina njegovih dopolnil k poročilu, v katerih je izpostavil nekatera vprašanja, ki so temelj dobrega in stabilnega sosedstva, kot je reševanje vprašanj meje z vsemi sosedi, spoštovanje manjšin in poprava krivic, ki jih je zapustila vojna.

V povezavi z vprašanjem korupcije pa je Vajgl izpostavil pričakovanje, da bodo avstrijski pravosodni organi ob upoštevanju načela nedolžnosti do pravnomočne sodbe čim prej opravili postopke v zadevi Ivo Sanader in s tem prispevali, da ta ne postane "nacionalna travma".

Slovenska delegacija pozdravila poročilo o napredku

Slovenska delegacija v Evropski ljudski stranki (EPP), ki jo sestavljajo Milan Zver, Romana Jordan Cizelj in Lojze Peterle, pa je pozdravila poročilo o napredku Hrvaške na poti do polnopravnega članstva v Evropski uniji in menila, da je pomembno okrepiti dinamiko pristopnega procesa z doslednim izpolnjevanjem pristopnih pogojev.

Letno poročilo po njihovih besedah tudi letos poudarja pomen dobrega sosedstva, sprave, sodelovanja in urejanja medsebojnih odprtih vprašanj, še posebej mejnih, ter v tem duhu omenja tudi sklenitev arbitražnega sporazuma med Slovenijo in Hrvaško, s pomočjo katerega naj bi obe državi dokončno rešili problem meje.

Slovenski člani EPP so evropske kolege opozorili tudi na dejstvo, da se je na referendumu za potrditev arbitražnega sporazuma izrekla pičla večina slovenskih državljank in državljanov, kar pomeni, da je treba biti še bolj pozoren na politično verodostojnost na poti do končne rešitve.

Ob tej priložnosti so tudi posebej opozorili na probleme, ki jih imajo slovenski lastniki zemljišč na Hrvaškem pri uveljavljanju lastninskih pravic, zlasti ko hočejo lastnino vpisati v zemljiško knjigo, in poudarili nujnost ureditve zadev na področju delovanja pravosodja na Hrvaškem.

"Glede na to pozivamo slovensko vlado, da v odnosih s Hrvaško poskrbi za to, da bodo slovenski lastniki nepremičnin na Hrvaškem lahko neovirano uveljavljali svoje pravice oziroma uporabljali svojo lastnino po istih evropskih standardih, kakor že veljajo v Sloveniji oziroma v Evropski zvezi," so pozvali slovenski člani EPP.

Ves Evropski parlament bo o poročilu o Hrvaški glasoval na februarskem plenarnem zasedanju v Strasbourgu.

Različni odzivi na včerajšnje izjave Hannesa Swobode o vstopu Hrvaške v EU

Hrvaški predsednik Ivo Josipović in hrvaška premierka Jadranka Kosor sta se danes različno odzvala na torkovo izjavo poročevalca Evropskega parlamenta Hannesa Swobode, da bi lahko Hrvaška pogajanja končala junija letos in članica EU postala najhitreje leta 2013 oz. najkasneje leta 2014.

Josipović je zaradi te izjave izrazil nezadovoljstvo, Kosorjeva na drugi strani pa zadovoljstvo.

Josipović je danes po poročanju hrvaške tiskovne agencije Hina v Čakovcu dejal, da ga je Swobodina izjava, da bi lahko Hrvaška članica EU postala leta 2014, neprijetno presenetila. Kosorjeva je medtem izrazila zadovoljstvo nad izjavo, da bi Hrvaška lahko junija letos končala pogajanja in postala polnonopravna članica povezave najhitreje leta 2013.

Hrvaški predsednik je sicer cilj hrvaške vlade, da Hrvaška postane članica EU leta 2013, danes ocenil kot realen. "Hrvaška je za ta načrt dobila močno podporo ne samo Nemčije, kjer sem nedavno bil, ampak tudi drugih držav, seveda, če bomo izpolnili pogoje. Mislim, da smo zelo blizu tega in da lahko optimistično gledamo na to," je še dejal Josipović. Vlado in vse, ki se ukvarjajo z reformami, pa je pozval, naj "pritisnejo na plin do konca".

Hrvaška premierka je torkove Swobodine izjave in napovedi danes ocenila kot dobre in usmerjene k "skupnemu cilju, da Hrvaška postane 28. članica EU". Ob tem je napovedala, da ima informacije, da naj bi Swoboda k svojim izjavam "danes še nekaj dodal".

"Ključno od tistega, kar je Swoboda govoril včeraj, je, da ima Hrvaška priložnost, da do sredine letošnjega leta konča pogajanja. To je odlična vest, pozdravljam jo in se zahvaljujem Swobodi tudi za odlično poročilo," je poudarila Kosorjeva. Izrazila je tudi prepričanje, da se bo proces ratifikacije odvijal v času, kot ga pričakuje Hrvaška.

"Prva velika stvar je izpolniti vsa merila in zapreti poglavje 8 (konkurenca) in 23 (pravosodje in temelje pravice)," je še poudarila.