Po besedah predsednice društva Integriteta, ki se sicer ukvarja z etiko javnega delovanja, Simone Habič se največ kršitev pri upravljanju s sredstvi EU pojavlja zaradi konflikta interesov oziroma tesnega sodelovanja med javnim uslužbencem in prijaviteljem na javni razpis. Velikokrat ponudnik storitev javnemu uslužbencu plača tudi provizijo, zaznane pa so tudi nedokumentirane ali pogoste spremembe pogodbe, ki zvišajo prvotno ceno razpisa.

Pri drugi obliki korupcije gre za dogovarjanja med ponudniki. Značilno za to vrsto korupcije je, da ponudniki vztrajajo pri zelo visokih cenah, in da je podpisana pogodba glede na normalno ponudbo na trgu previsoka. Ponudnike, ki izgubijo na razpisu, pa ponudnik, ki dobi posel, pogosto najame kot podizvajalca.

Tretjo in hkrati najpogostejšo kršitev pa po besedah Habičeve predstavljajo prilagojeni razpisi in razkritje razpisnih podatkov. V praksi je to opaziti tako, da se na razpis prijavi samo eden ali zelo malo ponudnikov in da obstaja očitna podobnost med razpisom in produktom, ki ga ponuja izbrano podjetje. Na tem področju je tudi največ pritožb drugih ponudnikov.

EU zaradi korupcije izgubi veliko denarja

Na vprašanje, kako pogosta je korupcija pri upravljanju s skupnimi sredstvi EU, predsednica društva Integriteta odgovarja, da je prepogosta, in da EU zaradi tega izgubi veliko denarja.

Do korupcije po njenem prihaja zato, ker so postopki javnih naročil prezapleteni in premalo transparentni, tisti, ki upravljajo s sredstvi EU in pripravljajo naročilo, pa velikokrat tudi niso dovolj usposobljeni za zaznavo tveganj.

"Kot se je izkazalo na naši mednarodni delavnici Transparentnost in integriteta pri postopkih javnega naročanja in upravljanja s sredstvi EU, ki smo jo pretekli teden pripravili v sodelovanju z Evropskim uradom za boj proti goljufijam, so uslužbenci pogosto tudi bosi na področju komunikacije. To pomeni, da ko se pojavi problem, se z vprašanjem nimajo na koga obrniti, ki bi jim lahko v kratkem času odgovoril," pravi.

Rešitev za to, da bi bilo manj korupcije, Habičeva vidi v osveščanju uslužbencev javne uprave o pojavu korupcije, goljufij, prevar in zlorab pri upravljanju z evropskimi sredstvi. Po njenem je treba izboljšati tudi operativno učinkovitost, in sicer tako, da se nadzor prenese tja, kjer je potreben.

Na korupcijo so imuni le redki

Enako kot uslužbenci inštitucij EU na korupcijo niso imuni niti uslužbenci javnih organov v posameznih državah EU. V Sloveniji Komisija za preprečevanje korupcije po besedah njenega predsednika Draga Kosa največ korupcije med javnimi uslužbenci zaznava na področjih, kjer prihaja do stika med javnim in zasebnim sektorjem, to je na področju javnih naročil, kot so veliki gradbeni projekti in sistem javnega zdravstva.

Veliko koruptivnih dejanj po njegovih besedah zaznavajo tudi tam, kjer prihaja do odločitev o pravicah in dolžnostih ljudi, kot so upravni postopki, podeljevanje koncesij, dovoljenj in podobno. "Ponavadi gre za protiusluge t.i. storitvene vrste, včasih pa tudi za denar," pravi Kos.

Komisija za preprečevanje korupcije, kot navaja, korupcijo potrdi v eni tretjini prijav, ki jih prejme zoper javne uslužbence, kar pa je po njegovem le del odkrite tovrstne korupcije. "Po moji oceni je namreč prijavljenih le kakšnih deset odstotkov tovrstnih koruptivnih dejanj," pravi Kos.

Škodo za proračun je težko oceniti

Za koliko je pri vseh vrstah korupcije v javnem sektorju odškodovan državni proračun, je po besedah predsednika komisije za preprečevanje korupcije težko oceniti, nekoliko lažje pa je to storiti, ko gre za javna naročila. "Pri teh škoda za državni proračun znaša med 30 in 40 odstotki vse vrednosti javnih naročil v Sloveniji, kar pa je ogromen odstotek," pravi Kos.

Po raziskavi, ki jo je za komisijo za preprečevanje korupcije za leto 2009 pripravil Center za raziskovanje javnega mnenja in množične komunikacije, sicer 44,4 odstotka anketiranih Slovencev meni, da je koruptivnih precej javnih uslužbencev.

Večina, dobrih 40 odstotkov vprašanih, si jih je takšno mnenje oblikovalo na podlagi pisanja medijev. Slabih 15 odstotkov je imelo s korupcijo v javni upravi osebno izkušnjo, dobrih 12 odstotkov pa jih je povedalo, da so imeli takšno izkušnjo njihovi znanci.

Zanimivo je sicer, da je kar 45 odstotkov vprašanih prepričanih, da je treba uradniku, ki jim reče, naj bodo potrpežljivi, ponuditi "napitnino".