Pri nas se je organizirano z bojem proti korupciji leta 2001 začel ukvarjati posebni urad, ki ga je ustanovila vlada. Tri leta kasneje je urad nadomestila državna, po predsedniku imenovana Kosova protikorupcijska komisija. Dve leti po tistem, ko je oblast prevzela koalicija pod vodstvom Janeza Janše, so to komisijo z zakonom, ki ga je predlagal vodja nacionalistov v par lamentu Zmago Jelinčič, Janševa vlada pa podprla, ukinili in njene naloge – šlo je predvsem za nadzorovanje premoženja državnih funkcionarjev in ukvarjanje s prijavami domnevnih korupcijskih ravnanj – poverili komisiji, ki so jo sestavljali samo poslanci državnega zbora.

Obtoževanja med SDS in Zares

Ukinitev Kosove komisije je preprečilo ustavno sodišče, ki je zadržalo izvajanje novega zakona, dokler državni zbor iz njega ne črta neustavnih določb. Zlasti tistih, da bi poslanci, ki so zgolj ena veja oblasti, nadzorovali premoženje funkcionarjev sodne in izvršne veje oblasti ter njihove morebitne pridobitniške dejavnosti. Janševa vlada, čeprav je bil Drago Kos stalna tarča kritik poslancev SDS in SNS, teh členov ni popravila in tako še danes velja stari zakon iz leta 2004.

Ko se je SDS znova preselila v opozicijo, so boj proti korupciji zaznamovali predvsem spori med Kosovo državno in parlamentarno komisijo, ki ji zakon nalaga zgolj nadzor nad delovanjem državne komisije in nad premoženjem njenih funkcionarjev, vodi pa jo poslanec SDS Branko Marinič. Spori so prerasli v pravi spopad, v katerem obe strani ne izbirata sredstev, ko je opozicijska večina v komisiji lansko leto zahtevala, da ji Kos mesečno podrobno poroča o vseh prispelih prijavah sumov korupcije, med katerimi je tudi prijava zoper Mariniča.  

Tudi koalicija Boruta Pahorja je potrebovala več kot leto dni, da je spisala nov zakon, ki je naletel na val medsebojnih obtoževanj med SDS in Zares, še preden se je razprava o njem v parlamentu sploh začela. V stranki Zares, od koder prihaja ministrica Irma Pavlinič Krebs, so namreč opozicijsko SDS obdolžili zavlačevanja pri sprejemanju tega zakona. Sprva je bilo predvideno, da bi državni zbor drugo branje tega zakona opravil na seji v marcu, toda SDS je samo nekaj ur pred zasedanjem vlade ponovno vložila svoj zakon o javnem objavljanju po datkov o premoženju funkcionarjev – ta je predvideval, da bi premoženje funkcionarjev nadzorovalo računsko sodišče in jih objavilo na spletnih straneh – zato je moral državni zbor na omenjeni seji obravnavati ta esdeesov in ne vladni zakon. Tako kot že prvič lansko leto ga je državni zbor tudi tokrat zavrnil.

Zamudili poslovniške roke

Vladnega protikorupcijskega zakona, ki med drugim enako kot predlog SDS predvideva objavo podatkov o premoženju funkcionarjev, a ohranja državno protikorupcijsko komisijo, ne bo tudi na dnevnem redu aprilskega zasedanja, ki se začenja danes. Notranjepolitični odbor, ki mu predseduje Vinko Gorenak (SDS), namreč še ni opravil razprave o dopolnilih k zakonu, čeprav mu ga je predsednik parlamenta Pavel Gantar dodelil že 18. marca. Tudi ko so poslanci Zares zahtevali nujno sejo odbora na to temo, jo je Gorenak sklical šele dober teden pozneje in še takrat samo slabo uro pred slavnostno sejo parlamenta ob 20. obletnici večstrankarskih volitev. Tako niti ministrica Pavlinič-Krebsova ni utegnila končati uvodne predstavitve. In vsi poslovniški roki za uvrstitev na dnevni red aprilskega zasedanja so bili zamujeni. Gorenak trdi, da so očitki Zares lažnivi, ker obravnave ni bilo mogoče tako hitro opraviti zaradi številnih dopolnil. Poslanci Zares zdaj zbirajo podpise za sklic izre dne seje državnega zbora po prvomajskih praznikih, na kateri bi obravnavali omenjeni zakon, in če jih bodo zbrali, bo Gorenak notranjepolitični odbor do te seje moral sklicati. 

Bo nova komisija imenovana po starem zakonu?

Z zakonom se mudi predvsem zato, ker Kosovi komisiji mandat poteče konec septembra letos, po veljavnem zakonu pa bi morali postopke za imenovanje nove sestave komisije začeti pol leta prej, se pravi že v začetku aprila. Prav lahko se zgodi, da bo nova komisija imenovana po starem zakonu. Gre pa za precej velike razlike. Po novem naj bi komisijo sestavljali samo predsednik in dva namestnika, ki bi ju na podlagi predlogov posebne komisije predstavnikov parlamentarne komisije za nadzor javnih financ, vlade, računskega sodišča, sodnega in ura dniškega sveta imenoval predsednik republike. Tak postopek naj bi jamčil, da bo komisija res neodvisna. V SDS menijo, da je vsakokratni predsednik države politično pristranski, in zato predlagajo, da državno protikorupcijsko komisijo, tako kot zdaj, imenuje državni zbor, ker so poslanci »pred stavniki vsega ljudstva in niso vezani na kakršna koli navodila«.

SDS bi rada ohranila tudi zdajšnjo Mariničevo parlamentarno protiko rupcijsko komisijo, medtem ko koalicija meni, da bi nadzor nad premoženjem omenjenih treh funkcionarjev državne protikorupcijske komisije lahko opravil eden od odborov ali pa komisija za nadzor javnih financ. Državna komisija za preprečevanje korupcije pa bi morala enkrat na leto – brez navajanja konkretnih imen in podatkov – državnemu zboru poročati neposredno.

SDS še zahteva, da iz zakona črta celotno poglavje o lobiranju in se to uredi v posebnem zakonu, kajti lobistov naj ne bi nadzorovala protikorupcijska komisija, marveč organi državne uprave. Druge opozicijske stranke niso vložile nobenih dopolnil.

Jože Poglajen