Predsednik republike je tako med možnimi volilnimi nedeljami med 24. avgustom in 21. septembrom izbral zadnjo možno nedeljo. Državni zbor se je po volitvah 2004 sicer sestal 22. oktobra, toda upoštevati je treba, da je izid volitev znan šele najmanj osem dni po glasovanju, kolikor mora državna volilna komisija čakati na glasove po pošti iz tujine.
***VIDEO: Volitve bodo v nedeljo 21. septembra, Türk si želi visoke udeležbe***
Volilna opravila, na primer zbiranje podpisov podpore volilcev kandidatnim listam, pa se za te volitve začnejo po 30. juniju. Zakon določa, da je treba kandidatne liste volilnim komisijam v osmih volilnih enotah vložiti najkasneje petindvajset dni pred glasovanjem, to je do 27. avgusta opolnoči. Kot je znano, politične stranke o tem, kdo bo na kandidatnih listah, odločajo s tajnim glasovanjem, nestrankarske liste pa morajo za vložitev zbrati vsaj 1000 podpisov volilcev v volilni enoti. Volilna kampanja, s katero začnejo veljati z zakonom določena pravila, se bo uradno začela mesec dni pred glasovanjem. Državni zbor je v letošnjem proračunu državni volilni komisiji za izvedbo parlamentarnih volitev odobril 4,1 milijona evrov.
Bivši predsednik republike Janez Drnovšek pred štirimi leti tudi ni čakal zadnjih zakonskih rokov za razpis volitev in je odlok o volitvah 3. oktobra 2004 podpisal v začetku julija. Volitev, na katerih se je za mesta v državnem zboru potegovalo 20 list in trije samostojni kandidati, se je takrat udeležilo 60,64 odstotka od 1,634.370 volilnih upravičencev. Na podlagi volilnih izidov je predsednik SDS Janez Janša v dveh mesecih po volitvah sestavil vlado iz ministrov NSi, s katero je sklenil že predvolilno koalicijo, in SLS ter nazadnje, ko mu ni uspelo v vlado pritegniti socialne demokrate, še DeSUS. Od prejšnjih volitev so se nekoliko spremenila tudi volilna pravila. Tako so v zakon o volitvah v državni zbor zapisali, da se volilcem, ki ne živijo stalno v Sloveniji, pravočasno pošlje glasovnica s priloženo volilno karto. To novo določilo ne samo, da ne določa jasno, koliko dni pred volitvami je še pravočasno, ampak je ob volitvah predsednika republike sprožilo niz dvomov o verodostojnosti takega načina glasovanja po pošti iz tujine.
Posledica javnih kritik je, da je notranje ministrstvo prečesalo poseben volilni imenik volilcev, ki živijo v tujih državah. Tako je zdaj v njem od prvotnih 73.000 imen, med katerimi jih za več deset tisoč ni bilo niti naslova ali države, kjer naj bi bivali, le še okoli 43.000. Državna volilna komisija se bo tako morala čim prej odločiti, ali bo ravnala tako kot ob predsedniških volitvah in v tujino poslala omenjenih 43.000 praznih glasovnic, ali pa bo na te naslove poslala zgolj volilno gradivo s prošnjo, naj jo volilci obvestijo, ali želijo glasovati ali ne, kot je to določeno v zakonu o evidenci volilne pravice, in šele zatem tudi glasovnice. Precej je spremenjena tudi sestava državne volilne komisije, v kateri sta od sestave, ki je izvedla prejšnje volitve, ostala samo predsednik Anton Gašper Frantar in podpredsednik Janez Srebot. V zvezi z volilnimi komisijami bi se utegnilo zaplesti, če bi sodniki v boju za višje plače v resnici zavrnili predsedovanje 88 okrajnim in osmim volilnim komisijam v volilnih enotah, o čemer je bilo slišati pred dnevi. Po zakonu so namreč predsedniki teh volilnih komisij samo sodniki.
