Do volitev poslancev je še 85 dni

»Volitve so pomemben, morda najpomembnejši instrument demokracije. Njihovo bistvo je izbor najprimernejših in s tem izborom je v dosedanji zgodovini neodvisne in demokratične Slovenije povezan ves naš napredek. In tako bo tudi v prihodnje,« je ob podpisu odloka dejal predsednik republike Danilo Türk. Ob tem je spomnil, da je obdobje pred volitvami tudi ogledalo politične kulture naše družbe. Zato si želi, da bi predvolilna razprava potekala argumentirano. Ker so volitve pomemben instrument v rokah državljank in državljanov, pa je njegova želja tudi, da bi bila volilna udeležba čim boljša. 

Predsednik republike je tako med možnimi volilnimi nedeljami med 24. avgustom in 21. septembrom izbral zadnjo možno nedeljo. Državni zbor se je po volitvah 2004 sicer sestal 22. oktobra, toda upoštevati je treba, da je izid volitev znan šele najmanj osem dni po glasovanju, kolikor mora državna volilna komisija čakati na glasove po pošti iz tujine.

***VIDEO: Volitve bodo v nedeljo 21. septembra, Türk si želi visoke udeležbe***

Volilna opravila, na primer zbiranje podpisov podpore volilcev kandidatnim listam, pa se za te volitve začnejo po 30. juniju. Zakon določa, da je treba kandidatne liste volilnim komisijam v osmih volilnih enotah vložiti najkasneje petindvajset dni pred glasovanjem, to je do 27. avgusta opolnoči. Kot je znano, politične stranke o tem, kdo bo na kandidatnih listah, odločajo s tajnim glasovanjem, nestrankarske liste pa morajo za vložitev zbrati vsaj 1000 podpisov volilcev v volilni enoti. Volilna kampanja, s katero začnejo veljati z zakonom določena pravila, se bo uradno začela mesec dni pred glasovanjem. Državni zbor je v letošnjem proračunu državni volilni komisiji za izvedbo parlamentarnih volitev odobril 4,1 milijona evrov.

Bivši predsednik republike Janez Drnovšek pred štirimi leti tudi ni čakal zadnjih zakonskih rokov za razpis volitev in je odlok o volitvah 3. oktobra 2004 podpisal v začetku julija. Volitev, na katerih se je za mesta v državnem zboru potegovalo 20 list in trije samostojni kandidati, se je takrat udeležilo 60,64 odstotka od 1,634.370 volilnih upravičencev. Na podlagi volilnih izidov je predsednik SDS Janez Janša v dveh mesecih po volitvah sestavil vlado iz ministrov NSi, s katero je sklenil že predvolilno koalicijo, in SLS ter nazadnje, ko mu ni uspelo v vlado pritegniti socialne demokrate, še DeSUS. Od prejšnjih volitev so se nekoliko spremenila tudi volilna pravila. Tako so v zakon o volitvah v državni zbor zapisali, da se volilcem, ki ne živijo stalno v Sloveniji, pravočasno pošlje glasovnica s priloženo volilno karto. To novo določilo ne samo, da ne določa jasno, koliko dni pred volitvami je še pravočasno, ampak je ob volitvah predsednika republike sprožilo niz dvomov o verodostojnosti takega načina glasovanja po pošti iz tujine.

Posledica javnih kritik je, da je notranje ministrstvo prečesalo poseben volilni imenik volilcev, ki živijo v tujih državah. Tako je zdaj v njem od prvotnih 73.000 imen, med katerimi jih za več deset tisoč ni bilo niti naslova ali države, kjer naj bi bivali, le še okoli 43.000. Državna volilna komisija se bo tako morala čim prej odločiti, ali bo ravnala tako kot ob predsedniških volitvah in v tujino poslala omenjenih 43.000 praznih glasovnic, ali pa bo na te naslove poslala zgolj volilno gradivo s prošnjo, naj jo volilci obvestijo, ali želijo glasovati ali ne, kot je to določeno v zakonu o evidenci volilne pravice, in šele zatem tudi glasovnice. Precej je spremenjena tudi sestava državne volilne komisije, v kateri sta od sestave, ki je izvedla prejšnje volitve, ostala samo predsednik Anton Gašper Frantar in podpredsednik Janez Srebot. V zvezi z volilnimi komisijami bi se utegnilo zaplesti, če bi sodniki v boju za višje plače v resnici zavrnili predsedovanje 88 okrajnim in osmim volilnim komisijam v volilnih enotah, o čemer je bilo slišati pred dnevi. Po zakonu so namreč predsedniki teh volilnih komisij samo sodniki.

Ankete: Jeseni Borut Pahor proti Janezu Janši

Pred letošnjimi volitvami merjenja javnega mnenja (26 odstotkov jih ne ve, koga bi volili) kažejo na rahlo prednost socialnih demokratov pred SDS. Majska Dnevnikova anketa na primer SD pripisuje 19, SDS pa 16 odstotkov. Za njima se med 6,2 in 4,2 odstotka najdejo Zares, SNS, LDS in DeSUS. Precej težav s prestopom štiriodstotnega praga za vstop v parlament naj bi imele SLS, NSi in Lipa.

Odzivi strank na datum volitev:

SDS: Datum državnozborskih volitev ni nepričakovan.

O 21. septembru kot najverjetnejšem datumu za izvedbo volitev se je govorilo že dlje časa, je v sporočilu za javnost zapisal vodja poslanske skupine (PS) SDS Jože Tanko.

SD: Datum volitev je ustrezen in pričakovan.

Miran Potrč je dejal, da so danes določeni datum pričakovali.

NSi: Datum volitev dober.

"Termin je dober in pravi, tudi zaradi tega, da ne bomo z volilno kampanjo preveč motili počitnic, ki so namenjene predvsem temu, da družine več časa preživijo skupaj," je poudaril vodja PS NSi Jožef Horvat.

SNS: Datum volitev v DZ je Jelinčiča smiseln.

Tudi Slovenska nacionalna stranka je pričakovala, da bodo volitve razpisane za 21. september, je dejal predsednik SNS in vodja poslanske skupine Zmago Jelinčič.

DeSUS: Zadovoljni s terminom parlamentarnih volitev.

Vodja poslanske skupine DeSUS Franc Žnidaršič je dejal, da jih v poslanski skupini določen termin ni presenetil ter da so z njim zadovoljni.

Zares: Drugi datum bi bil presenečenje.

Predsednik republike se je odločil za datum, ki daje ljudem možnost, da po vrnitvi z dopusta "v miru premislijo, komu bodo zaupali naslednji mandat", je komentiral vodja PS Zares Matej Lahovnik.

LDS: Volilna kampanja nas ne more presenetiti v nobeni točki.

Vodja PS LDS Jožef Školč danes določeni datum za izvedbo volitev vidi "kot datum, ki je znotraj pričakovanega razpona". Temu datumu bodo v stranki prilagodili tudi predvolilne aktivnosti.

Lipa: Bolje bi bilo, če bi bile volitve kasneje.

Predsednik Lipe Sašo Peče je dejal, da bi Lipi, ker si želi čim večjo volilno udeležbo, bolj ustrezalo, če bi bile volitve kasneje.

SLS: Datum volitev ustrezen in pričakovan.

"Za izvedbo volitev smo vseskozi pričakovali ta datum, ki je tudi najbolj realen glede na zakonodajo in prejšnje volitve," je poudaril vodja PS SLS Jakob Presečnik. sta