Če je oseba, ki je pogovor snemala, novinar, je s tem - dokler ni razkrit izjemen pomen objavljenih posnetkov za javnost, ki pa ga iz razmeroma nezanimivega in razpuščenega Pahorjevega govorjenja ni mogoče razbrati - omadeževala novinarski poklic, saj takšno ravnanje (poklicno) etično ni vzdržno. Zaenkrat sicer še ni znano, ali je ista oseba (na posnetku je slišati moški glas, ki mrmra neposredno v mikrofon) posneto tudi objavila na svetovnem spletu, saj se je morda za objavo odločil nekdo, ki je do posnetkov prišel kasneje.

Obenem pa gre tudi za napako Pahorjevega kabineta, kjer so - kot kaže - predvideli, da bo zgolj s tem, da so organizirali sestanek, na katerem naj bi bil vir informacij varovan, sestanek res zaupen. Za doseganje resnične zaupnosti je manjkalo tehničnih veščin.

Na sestanku s Pahorjem je bilo zbranih veliko število novinarjev, po nekaterih podatkih devet, kar samo po sebi ne govori v prid zaupnosti. Obenem so na zaupne pogovore o ozadjih določenih aktualnih tem običajno povabljeni skrbno izbrani novinarji, za katere organizator sestanka ve, kaj lahko od njih pričakuje. To ne pomeni, da vlada med novinarji in nosilci oblasti posebna naklonjenost, temveč, da obe strani delujeta na podlagi vrste (dolgoletnih) izkušenj in profesionalnih – pa četudi polemičnih – stikov.

"Brifinge smo vedno organizirali tedaj, ko smo želeli novinarjem podrobneje predstaviti nove zakone ali kakšne druge odločitve, ki bodo imele pomemben vpliv," je povedala izkušena svetovalka za stike z javnostmi, ki usmerja komunikacijsko strategijo na enem od ministrstev. Njenega imena zaradi občutljivosti tematike ne moremo razkriti. "Na takšne sestanke smo vedno povabili le nekaj novinarjev, ki se ukvarjajo z določenim področjem in ki smo jih izbrali na podlagi njihovih referenc." Obenem, pravi naša sogovornica, pogovori nikoli niso potekali na najvišji ravni, temveč so tematike novinarjem predstavljali visoki uradniki. Tudi s tem je bila zagotovljena ustrezna poglobljenost, strokovnost in torej zanimivost informacij. Povedala je še, da se je sčasoma med ministrstvom, kjer deluje, in novinarji razvilo zaupanje, zato so bili vedno prepričani, da pogovorov nihče ne snema. "Slabih izkušenj doslej nismo imeli," je dejala.

Namen tovrstnih pogovorov je usmerjanje novinarjev v predviden način razmišljanja o določeni temi. Pahorjevo uvodno povabilo novinarjem, naj prosto postavljajo vprašanja, zmanjšuje verjetnost domneve, da je bilo njegovo komuniciranje skrbno načrtovano in da je imel Pahor namen povedati karkoli usmerjenega, pomembnega, odločilnega in - zaupnega.

Iz posnetkov je mogoče razbrati tudi, da je imel sestanek pridih tiskovne konference, saj so se nekateri novinarji ob postavljanju vprašanj premierju predstavljali z imeni in z navajanjem medijev, za katere delajo. Kot kaže, se je Pahorjevemu kabinetu zgodil organizacijski spodrsljaj.

Marta Kos Marko, strokovnjakinja za komuniciranje, pravi, da "so bili organizatorji naivni in komunikacijska strategija je bila povsem neprimerna". "

O zaupnosti ni bilo mogoče govoriti. Kot vem, je ena od medijskih hiš na pogovor s Pahorjem poslala novinarja, ki ga premier zagotovo pred tem še nikoli ni srečal. Pravilo pri tovrstnih pogovorih pa je, da jih izvedeš samo, če si stoodstotno prepričan, da ti novinarji zaupnost lahko zagotovijo. Premier Pahor nas vedno znova prepričuje, da ni primeren za vodenje vlade – tudi s tem, da preveč govori," je dejala. Dopustila je sicer možnost, da je bilo "curljanje informacij" načrtovano in da ima celotna zgodba skrit namen. "Vendar dvomim, da je tako," je dodala.

Upravni odbor Društva novinarjev Slovenije je objavo posnetkov že obsodil, njegova podpredsednica Klara Škrinjar pa je za Dnevnik dejala še, da ne gre spregledati konteksta, v katerem je posnetek nastal. »Novinarji s Pahorjem niso govorili v prostem času, temveč je bil pogovor del njihovih delovnih obveznosti. Sporno je, da je bil dogovor o varovanju vira informacij prekršen. Gotovo pa to ni zgolj stvar novinarjev, temveč tudi tistih, ki takšen pogovor skličejo«. Pogovor je bil sklican na željo predsednika vlade.

Komentar Ervina Hladnika - Milharčiča: Ne tubaj!

Kolumna Vlada Miheljaka: Udar proti topoumnosti