"Na Madžarskem se je zgodilo nekaj, kar mislim, da se pri nas kljub vsemu ne bo. Na Madžarskem je Orban zmagal z zares prepričljivo večino. /.../ Jaz imam svoje mnenje o Janši, ampak Orban gre čez Janeza v tem smislu. Ko bo Madžarska nehala predsedovati EU, bo imel Orban politični pogreb. Že zdaj, ali ste kje videli Orbana kot šefa predsedujoče države, ki bi govoril v imenu EU? Takoj, ko bo konec predsedovanja, bo Madžarska izolirana.

Borut off the record neupravičeno podcenjuje svojega partnerja Janeza (MMC, RTVS, 14. junija 2006)

* * *

"Ustavno sodišče ima nadzor nad zakonodajno funkcijo, ni pa sam zakonodajalec. Občina se ustanovi z zakonom." "Vsekakor pa mislim, da ima ta odločba, če se državni zbor pri tem ne bo angažiral, daljnosežne ustavno-pravne posledice za demokratično konstitucijo te države.

Pavle Gantar on the record precenjuje državni zbor

* * *

Nekateri bomo ocenjevali, da je šlo tu za sodni državni udar. Verjetno se bomo morali obrniti, če bo pravna podlaga, na evropsko sodišče.

Luka Juri se boji Pinocheta in ustavnega sodišča

* * *

Nekako nisem ljubitelj državnih udarov. Ne tistih klasičnih, ko polkovniki z elitnimi padalci, ki jih prepoznaš po bolj razvitem tilniku kot frontalnem režnju možganov, prevzamejo strateške položaje, na hitro oddrobijo nekaj glav - za dober začetek. In tudi ne tistih, ko se kaplarji s svojimi "specialci" lotijo civilistov, jih butajo v hruške in potem pojasnjujejo, da to niso bili navadni civilisti, ampak policijski sodelavci. Že morda res, a v razmerju do vojakov so še vedno civilisti. No, je pa ena izjema. Rad imam tiste državne udare, ko ustavno sodišče poseže v zlorabljene kompetence zakonodajne in izvršne veje oblasti. Tako je denimo bilo ob vprašanju izbrisanih. Nič ni pomagalo topoumnim političnim glavam. Zato je moralo ustavno sodišče prevzeti odgovornost in namesto političnih akterjev izbrisati sramoto izbrisanih. Tokrat je prav tako. Ker ni šlo drugače, je ustavno sodišče z odločitvijo o ustanovitvi občine Ankaran prekinilo protipravno stanje, ki je nastalo ob neskladnem ravnanju DZ z odločbo sodišča. Medtem ko predsednik državnega zbora opozarja na domnevno pravno sporni manever ustavnega sodišča, pa nihče od vprašanih eminentnih pravnikov ni oporekal upravičenosti takšnega ravnanja. Sam sicer nisem navdušenec nad vse večjo in vsaj manj racionalno drobitvijo Slovenije, ki je je cele za malo večjo mestno občino kje drugje. Menim, da je bilo nekdanjih "socialističnih" občin blizu optimalnega števila. A problem je drugje. Prebivalci Ankarana in Mirne so formalno legalno izvedli postopek odcepitve od dotedanjih občin. V enem primeru je državni zbor to upošteval, v drugem ne. Racionalnega argumenta za takšno diskriminatorsko dejanje ni. Je torej to sprevrženi politični kalkul ali zgolj topoumnost stanovalcev slovenskega zakonodajnega hrama?

No, da ne bo nesporazuma. Parlamentarci so predstavniki vsega ljudstva, zato ni nenavadno ali celo nelegitimno, da v državnem zboru sedijo tudi topoumni. A Slovenija ima proporcionalni volilni sistem, ki naj omoči sorazmerno zastopanost posameznih segmentov prebivalstva oz. volilnega telesa. Če vas kdaj popade mazohizem in preklopite na tretji parlamentarni program na kakšno razpravo v DZ, boste hitro ugotovili, da je problem tega državnega zbora, da so t. i. topoumni nadreprezentirani; da rušijo proporcionalnost, ki bi sledila iz stanja v populaciji. Ko rečem topoumni, seveda moram poudariti, da merim na politično kvalifikacijo, da si ne bi prislužil kakšne tožbe, ki so med politiki postale prava modna muha. Prvak opozicije in tožb proti novinarjem in publicistom je dočakal narok v tožbi proti meni. Me prav zanima, ali ga je toliko moža, da se bo pojavil pred sodiščem, ali bo spet izkoristil kakšne proceduralne vragolije in opravičila, s kakršnimi zavlačuje zaključek številnih drugih tožb, ki jih je sam vložil.

A pustimo to. Medtem ko Evropo strašijo s kumarami, kalčki in biopridelano hrano, v Sloveniji strašijo ne samo s spremembo volilnega sistema, ampak tudi s predčasnimi volitvami in celo tudi s spremembo ustave. Že nekajkrat sem pisal, zakaj menim, da bi bilo hitenje na predčasne volitve dobro leto pred rednimi neracionalno in nespametno, z nepredvidljivimi dolgoročnimi posledicami. A če je prišlo do visokega konsenza, da tako ne gre naprej, da je treba preskočiti poskus radikalne rekonstrukcije vlade in takoj na volitve, ne potrebujemo nobene spremembe ustave. Če stranke in akterji ne blefirajo, so volitve pred durmi. To zagotavlja tudi sedanja ustavna ureditev. Če pa blefirajo, ni problem v ustavi, ampak v politični eliti. In koga bomo volili na predčasnih volitvah? Prav te iste, ki jih volimo na rednih. Razumem, da glede na aktualne preference čutijo nekatere stranke in nekateri politiki stisko. A zato ne potrebujejo spreminjati niti volilnega sistema niti ustave. Če Zares ne ve, kaj točno početi, naj se umakne v opozicijo in v parlamentarni ilegali počaka nekaj mesecev do naravne smrti. Podobno Janša oz. SDS. Ko so izgubili volitve, so jih izgubili za štiri leta. Parlamentarna legislatura ni rokomet ali hokej, kjer te izključijo za dve minuti in se hitro vrneš v igro. Če si bodo zaslužili zmago oz. če si bo sedanja koalicija zaslužila poraz (kot vse kaže, si ga bo), se bo to zgodilo dovolj hitro.

Se medtem lahko dogaja kaj tako drastičnega, da bo škoda nepopravljiva? Morda, čeprav dvomim. A potem naj ali rekonstruirajo vlado ali sestavijo novo koalicijo ali pa izpeljejo predvidene procedure, ki bodo pripeljale do predčasnih volitev. Če je problem res tako drastičen, kot se ga slika, sprememba ustave ni rešitev, ker je postopek zapleten in dolgotrajen in bi bil končan kasneje, kot pridejo na vrsto redne državnozborske volitve.

Kje je torej rešitev? Zdajšnji akterji so znani. Vemo, kaj lahko od njih pričakujemo. Tisti, v katere so volilci na zadnjih volitvah stavili svoja pričakovanja, so se izneverili. Tisti, ki iz opozicije hitijo na oblast, so pred tem že po enem mandatu zapravili zaupanje, zato ni razloga, da bi tokrat lahko od njih pričakovali kaj več. Kaj torej? Nova imena, pravi glas ljudstva. Lepo se sliši. A zadnji apel je pokazal, kaj v politiki pomenijo nova imena. Med šestimi pobudniki podpisne akcije gremo.na. volitve (Gregor Virant, Janez Šušteršič, Marko Pavliha, Matej Lahovnik, Rado Pezdir in Žiga Turk) sta samo dva brez strankarskega pedigreja. Pa tudi ta dva pravita, da ju aktivna politika sploh ne zanima.

Toliko o novih imenih. Zato raje razmišljajte, koga od starih boste ponovno volili. In ali je treba zaradi tega na predčasne volitve.