Zadnji dokumenti pritrjujejo našim razkritjem pred letom dni, da je imel v času, ko je ministrstvo za gospodarstvo vodil Andrej Vizjak, pomembno vlogo v skladu NEK tudi belokranjski poslovnež Dari Južna, sicer Vizjakov dober prijatelj. S seznama poslov sklada NEK je razvidno, da so imele družbe v lasti Južne dejansko vlogo hišnega posrednika pri večini poslov sklada NEK. Med letom 2006 in začetkom leta 2010, ko je dotedanji direktor Janko Strašek zapustil družbo, so v skladu NEK borzno hišo Perspektiva in družbo Perspektiva FT uporabili kot posrednici pri najmanj 110 poslih v skupni vrednosti več kot 30 milijonov evrov.

Med drugim je bila Perspektiva posrednica pri nekaterih poslih, za katere je revizijska družba BDO ugotovila, da so bili celo v nasprotju z naloženo strukturo sklada NEK. Ta bi moral investirati samo v prvovrstne naložbe, dejansko pa je namenjal milijone evrov za nakup tveganih in nedonosnih naložb. Med njimi so bile tudi delnice elektrodistributerjev, ki jih je NEK kupil v nikoli pojasnjenih okoliščinah in ki so v začetku preteklega leta prispevale k Straškovi razrešitvi.

Trgovanje z elektrodistributerji

Sklad NEK je delnice slovenskih elektrodistribucijskih podjetij kupil že leta 2005 in 2006 in jih z minimalnim dobičkom prodal leta 2007, ko so za delnico iztržili okoli pet evrov, čeprav so bile delnice elektrodistributerjev na neorganiziranem trgu v tistem času vredne več kot 10 evrov. Sredi leta 2008 je NEK ponovno vstopil med lastnike elektrodistriubuterjev, za delnice pa je plačal med 10 in 12 evrov, medtem ko je vrednost delnic elektrodistributerjev tedaj padla celo pod mejo petih evrov za delnico. To pomeni, da je bil s preprodajo delnic elektrodistributerjev sklad NEK dejansko oškodovan dvakrat - prvič, ko je po polovico nižji ceni prodal svoje delnice leta 2007, in drugič leta 2008, ko jih je po občutno višji ceni kupil nazaj.

V Dnevniku smo razkrili, da je sklad NEK paket 140.000 delnic Elektra Primorska avgusta 2008 kupil od družbe Mafin Mateja Kovačiča. Mafin je hkrati lastnik družbe Sava Projekt, za katero naj bi po neuradnih podatkih stal Dari Južna, sicer dober prijatelj nekdanjega ministra za gospodarstvo Andreja Vizjaka, ki je skladu NEK omogočil bolj tvegano naložbeno politiko. Revizija poslovanja sklada NEK med letoma 2007 in 2009 zdaj razkriva, da je po najvišji ceni delnice elektrodistributerjev skladu NEK prodal prav Mafin, ki je za ves paket delnic iztržil 1,7 milijona evrov. Preostali prodajalci so se morali zadovoljiti z okoli četrtino nižjo ceno, ki je bila tedaj kljub temu enkrat višja kot na tako imenovanem sivem trgu. Da nakup delnic elektrodistributerjev ni bil ekonomičen, med drugim priča tudi podatek, da je sklad NEK delnice Elektra Primorske kupil po kar 1,75-kratniku takratne knjigovodske vrednosti in 185-kratniku čistega dobička. "Ne glede na pričakovanja rasti vrednosti delnic ob nakupu v letu 2008 menimo, da nakup netržnih in slabo likvidnih delnic ni ustrezal načelom naložbene politike sklada NEK glede varnosti, donosnosti in likvidnosti. Ker delnice niso kotirale na borzi, je vprašljivo tudi določanje njihove nakupne cene v letu 2008," so v mnenju neodvisnega izvedenca zapisali revizorji BDO.

Zgrešena naložbena politika

Pregled poslov, ki jih je za sklad NEK opravila Perspektiva, odpira več vprašanj, kot ponuja odgovorov. Podatki poslovanja sklada NEK s Perspektivo razkrivajo, da je ta za NEK konec leta 2007 opravila več nakupov delnic Telekoma Slovenije, in to ravno v času, ko so številni investitorji že odstopili od možnosti nakupa večinskega deleža Telekoma Slovenije, ki ga je tedaj neuspešno prodajala država. Sklad NEK je tako v vsega nekaj decembrskih dneh leta 2007 kupil za 1,1 milijona evrov delnic Telekoma, ki so zdaj vredne kar okoli 4,5-krat manj kot ob nakupu. Ob tem omenimo, da so bile v času, ko je sklad NEK kupoval delnice Telekoma, med večjimi lastniki nacionalnega operaterja tudi nekatere družbe iz davčnih oaz, za katerimi naj bi stal prav Južna in ki so zaradi neuspele prodaje Telekoma utrpele visoke izgubo.

Kršitev naložbene politike so revizorji BDO opazili tudi pri nakupu nekaterih obveznic. Naložbena politika sklada NEK je dovoljevala le nakupe naložb v evrih in ameriških dolarjih, medtem ko je sklad NEK denimo kupoval tudi madžarske, češke in poljske obveznice. Prav tako je uprava sklada NEK kupovala naložbe, ki so jih že sami izdajatelji označili za visoko tvegane. Med te bi lahko uvrstili tudi vzajemni sklad Perspektiva: Emergingstox, ki dosega deveto stopnjo tveganja od desetih, obveznice KD Group...

Tudi po Straškovem odhodu milijoni za tvegane naložbe

Tudi po Straškovem odhodu z mesta direktorja sklada naložbena politika ni postala varnejša. Poročali smo že, da je sedanja vršilka dolžnosti direktorice Ksenja Žnideršič Planinc konec preteklega leta naložbeni portfelj sklada NEK oplemenitila tudi z obveznicami Dela Prodaje z donosnostjo šestmesečni euribor plus 0,6 odstotka pribitka (trenutna donosnost dva odstotka). Čeprav se je z obveznicami Dela Prodaje večji del minulega leta trgovalo s po le okoli 60 odstotki nominalne vrednosti, je sklad NEK za njih odštel le nekoliko manj, kot znaša njihova nominalna vrednost, oziroma jih je preplačal za okoli tretjino.

matjaz.polanicdnevnik.si

katja.svensekdnevnik.si