Direktor Vegrada Boris Medved, ki je po telefonu nedosegljiv za pojasnila, je tako ocenil, da prisilna poravnava, za katero je predlog vložila njegova predhodnica Hilda Tovšak, ni izvedljiva. Stečaj je v zadnjih dneh vse bolj glasno zahtevalo tudi dobrih tisoč zaposlenih v Vegradu in hčerinskih družbah, ki že več mesecev niso prejeli rednih plač in so zaradi tega od prejšnjega ponedeljka stavkali.

Tudi predsednik vlade Borut Pahor je po današnji seji vlade izrazil pričakovanje, da vodstvo družbe ne bo oklevalo s stečajem, predvsem zaradi delavcev. Ko bo Vegrad v stečaju, pa bosta lahko z ministrico za gospodarstvo Darjo Radić predstavila nekatere zamisli, da bi se lahko to podjetje vnovič vsaj deloma postavilo na noge, je napovedal.

Stavka je zdaj za dva dni prekinjena, delavci imajo v petek in ponedeljek odobreno plačano odsotnost z dela, nato pa se bo nadaljevala do izpolnitve stavkovnih zahtev. To pomeni do poplačila plač vsem zaposlenim v Vegradu in njegovih podjetij, je STA dejal sindikalist Srečko Čater.

Zahtevajo namreč enakopravno obravnavo vseh udeležencev, tako 633 zaposlenih v Vegradu, kot tudi dobrih 400 zaposlenih v ostalih hčerinskih podjetjih Vegrada. O nadaljnjih postopkih bodo po Čatrovih besedah zaradi številnih odprtih vprašanj v ponedeljek odločali pravniki in ekonomisti sindikata.

Težave Vegrada, ki je bilo eno največjih slovenskih gradbenih podjetij, so se začele stopnjevati v letošnjem letu, zaradi česar so banke februarja blokirale račune podjetja. S tem so se začele stopnjevati težave pri izplačilih plač zaposlenim, vse glasnejši pa so bili tudi dobavitelji in podizvajalci Vegrada, zaradi česar je prišlo med drugim do večmesečnega zamika pri dokončanju gradnje 822 stanovanj ljubljanskih Celovških dvorih in do zastojev pri številnih drugih gradbenih podjetjih.

Že konec junija, ko je bil Vegrad upnikom dolžan 240,7 milijona evrov, so prvi upniki podali predlog za stečaj podjetja, uprava Vegrada takrat na čelu s Hildo Tovšak pa je 12. avgusta razglasila plačilno nesposobnost podjetja in se zavezala, da bo pripravila program finančnega prestrukturiranja podjetja.

Nato je Tovšakova mimo nadzornega sveta podala predlog za prisilno poravnavo družbe, hkrati pa je skladno z zakonom morala vložiti tudi podrejeni predlog za stečajni postopek, kar pomeni, da se prisilna poravnava lahko zaključi ali s pravnomočno izglasovano prisilno poravnavo ali pa s stečajem.

Sodišče je nato postopek prisilne poravnave uvedlo 1. septembra in za upraviteljico prisilne poravnave imenovalo Alenko Gril. Vegrad je v predloženem načrtu finančne reorganizacije navadnim upnikom, ki so imeli konec junija do Vegrada skoraj 186 milijonov evrov terjatev, predlagala, da se odpovejo skoraj 80 odstotkom terjatev, ostalo petino pa bi dobili povrnjeno v štirih letih. Upniki so sicer imeli do 1. oktobra čas za prijavo svojih terjatev.