Mercator in Merfin, ki je v lasti menedžerjev Merkurja s predsednikom uprave Binetom Kordežem na čelu, sta namreč včeraj podpisala pismo o nameri za strateško povezavo. S tem so se tudi uradno začela pogajanja o prodaji divizije Merkur, ene od treh v Skupini Merkur. Po naših informacijah se bo moral Kordež začeti pogovarjati tudi o prodaji Big Banga, med možnimi kupci pa se omenjata nemška veriga Media Markt in avstrijski Saturn. Merfinu bi v tem primeru ostala le še divizija Mersteel. V najboljšem primeru bodo Kordeževi v primeru, če bo Mercator del kupnine poplačal z izdajo novih delnic, postali še lastniki deleža v Mercatorju, ki ne bo presegal desetih odstotkov, a vprašanje je, koliko teh delnic bi morali v Merfinu prodati za poplačilo obveznosti do upnikov.

Mercator nad Merkur - tri leta kasneje

"Vodilni delavci Merkurja smo se leta 2007 odločili za menedžerski odkup podjetja. Ta je bil izveden pregledno, po pošteni ceni, v celoti v skladu s takratno zakonodajo. Seveda so bile za takšne poteze pred leti zelo ugodne tudi gospodarske razmere. Prevladoval je poslovni optimizem, cene vrednostnih papirjev so bile sicer visoke, a pričakovanja še višja, prav tako pa je bila velika ponudba finančnih virov. V zadnjih dveh letih pa se je z gospodarsko krizo poslovno okolje izjemno poslabšalo. Dostop do finančnih virov je postal zelo omenjen, začela se je slabšati plačilna disciplina naših kupcev, več pa jih je odšlo v stečaj," je včeraj sporočil Kordež, ki na dodatna vprašanja ni želel odgovarjati. Zapisal je še, da bi "s spremembo (lastništva, op. a.) zadostili vsem pritiskom, zaradi katerih lastništvo tudi širšega kroga vodilnih zaposlenih danes ni več sprejemljivo in zaželeno".

Pri tem velja spomniti, da se je Kordež s sodelavci za prevzem Merkurja pred tremi leti odločil prav zato, ker "ni želel, da bi Merkur postal hčerinsko podjetje Mercatorja". Ta je želel konec leta 2006 od državnega Kada in Soda odkupiti četrtino delnic Merkurja, a ga je na dražbi premagal Engrotuš, ki je delež nekaj mesecev kasneje prodal Merfinu. Tudi takrat je Mercator vodil Žiga Debeljak.

Še pred morebitno prodajo Merkurjeve divizije tehničnih trgovin bo moral Kordež po naših podatkih oddeliti vse finančne naložbe, posojila Merfinu in druge obveznosti ter premoženje, ki ni povezano s samo divizijo. Med največjimi Merkurjevimi naložbami sta tudi desetina Gorenjske banke in četrtina Perutnine Ptuj, izkupiček od njune morebitne prodaje pa bo moral Merfin prav tako nameniti poplačilu obveznosti do bank. Kot so včeraj sporočili iz Mercatorja, bo Mercator predvidoma do konca junija 2010 zaključil skrbni poslovni, pravni, finančni in davčni pregled divizije Merkur.

Ključ dogovora: banke upnice

Zadnjo besedo o poslu bodo imele sicer Merkurjeve in Merfinove banke upnice ter urad za varstvo konkurence (UVK). Težava pri bankah je, da imajo svoje terjatve do obeh družb zavarovane različno - bodisi z deleži v Merfinu bodisi z delnicami Merkurja, z njegovimi nepremičninami - ali pa posojil celo nimajo zavarovanih. Obstaja tudi možnost, da je Merfin za posojila pri različnih bankah zastavil iste delnice. Javna skrivnost je, da je Merfin, ki je Merkur prevzel na vrhuncu borzne rasti, v resnih finančnih težavah. Podjetje, prek katerega Merkurjevi menedžerji obvladujejo dobro polovico delnic družbe, je imelo že konec leta 2008 za več kot četrt milijarde evrov posojil. Po dostopnih podatkih ima Merfin trenutno za okrog 330 milijonov evrov obveznosti, kar je enako tretjini prihodkov celotne skupine Merkur v lanskem letu. Okrog 50 milijonov evrov Merfin dolguje zgolj Savi, ki mu je decembra lani prodala desetodstotni delež v Merkurju, od Save pa mora Merfin kupiti tudi preostalih deset odstotkov Merkurja.

Medtem ko bi se Merfin s prodajo divizije Merkurjevih tehničnih trgovin rešil pomembnega dela dolgov do bank (po neuradnih informacijah od 120 do 200 milijonov evrov), so za zdaj manj jasni Mercatorjevi motivi za njihov nakup. "S to povezavo bi postali vodilni trgovec s tehničnim blagom v jugovzhodni Evropi, kar bi nam skupaj s položajem vodilnega živilskega trgovca zagotovilo dolgoročni razvojni potencial v vlogi največje trgovske skupine v celotni regiji," so včeraj sporočili iz Mercatorja.

Mercatorju dve tretjini Merkurjevega prometa

Največji slovenski trgovec bo skupaj z divizijo Merkur "kupil" tudi od 600 do 700 milijonov evrov njenega letnega prometa, torej okrog dve tretjini celotnega prometa Skupine Merkur, in od 3000 do 4000 Merkurjevih zaposlenih. V Mercatorju so dodali, da bodo v primeru povezave ohranili vse Merkurjeve blagovne znamke, po morebitnem nakupu Merkurja pa bi Skupina Mercator k svojim 117 prodajalnam s tehničnim blagom dodala še 43 trgovskih središč Merkurja, od tega 13 zunaj Slovenije. Direktor UVK Jani Soršak pa je včeraj za Dnevnik povedal, da "so bili z namenom o povezavi neformalno seznanjeni, zdaj pa čakajo na uradno notifikacijo lastniške koncentracije".

Pri tem velja opozoriti, da Mercatorjev prevzem trgovin zmanjšuje tveganje, da bi te v primeru Merkurjevega stečaja kupila katera od tujih trgovskih verig. Odprto ostaja tudi vprašanje, ali se Mercatorju ne bi bolj splačalo trgovin kupiti, ko bi šel Merkur v stečaj, res pa je, da bi bila v tem primeru pod vprašajem tudi usoda zalog in terjatev. Po neuradnih informacijah naj bi Mercator tudi sicer najbolj zanimala Merkurjeva trgovska središča in zemljišča v državah nekdanje Jugoslavije.

Kljub temu je v Mercatorjevi računici še vedno precej neznank. Ključno vprašanje je, koliko Merkurjevih dolgov in premoženja bo prevzel Mercator in kako bo to vplivalo na ostale investicijske načrte skupine, ki bo v prihodnjih letih opazneje povečala tudi dividende. Skupina Mercator ima trenutno za eno milijardo finančnih obveznosti, medtem ko je imela Skupina Merkur že konec leta 2008 za skoraj 270 milijonov evrov poslovnih obveznosti ob dodatni polovici milijarde evrov finančnega dolga. Kako je lani poslovala Skupina Merkur, v družbi ne razkrivajo, po neuradnih podatkih pa so se jim prihodki lani znižali za kar 300 milijonov evrov, na okoli 950 milijonov evrov. Koliko odpade na divizijo Merkur, ni znano, je pa ta leta 2008 prispevala okoli dve tretjini prihodkov celotne skupine Merkur.

primoz.cirman@dnevnik.si matjaz.polanic@dnevnik.si