"To je bila parada moškega šovinizma," ocenjuje Svetlana Makarovič. "V parlamentu so si privoščili pritlehne izjave, ki so še mene, ki sem vsega vajena, spravile v osuplost. Na lastni koži sem občutila, kaj je smrdljivi moški šovinizem, ki ga zastopajo najbolj inferiorni primerki moškega spola. Kako si možicelj iz nacionalne stranke drzne reči, da je Katarina Kresal manj vredna, ker ni žena in mati? Če bi sejo vodil spodoben človek, ne samo, da bi mu vzel besedo, pač pa bi ga moral zbrcati iz dvorane," je povedala in dodala, da je po nekajurnem razmisleku razprava ne preseneča. "Vse skupaj ni nič novega. Večino parlamenta žal sestavljajo neuki in neizobraženi tepci, drhal. Drhal pa ne more presenetiti. Razen če pozabiš, da je to drhal. Za Slovenceljne je najhuje, če so soočeni z žensko, ki je lepa, elegantna in inteligentna. Zlasti tega, da je inteligentna, nikakor ne prenesejo."

Mojca Drčar Murko, nekdanja evropska poslanka in publicistka, pravi, da se nastopi s seksističnimi toni in podtoni izjemoma pojavljajo tudi v evropskem parlamentu. "Evropski poslanec iz Bolgarije, ki je bil izvoljen na listi bolgarske skrajno desničarske stranke, si je pred leti privoščil zelo grob seksističen napad na romsko govornico. Ob tem se je dvignil val protestov, bolgarski poslanec pa je pri svojih skrajno žaljivih stališčih vztrajal. Četudi meja, kaj je v parlamentarnem govoru še dopustno, formalno ni določena, je na neformalni ravni vendarle vsak trenutek jasno, kje je meja dopustnega. Pri nas tega ni. Posledica seksističnega nastopa bolgarskega poslanca je bila ta, da se je v nekem trenutku znašel popolnoma izoliran. Formalne sankcije sicer ni bilo, neformalna sankcija pa je bila izjemno huda."

Tudi dr. Alenka Šelih, redna članica SAZU in zaslužna profesorica ljubljanske pravne fakultete, je zaradi ravni parlamentarne razprave zaskrbljena: "Razprave v DZ večkrat kršijo temeljna pravila in merila normalnega (lahko sicer robustnega) političnega govora in vse poslanke so občasno deležne neciviliziranih ocen. Izjave vsaj enega izmed poslancev ob interpelaciji ministrice Katarine Kresal o njej sami pa predstavljajo žaljiv, seksističen govor, ki ga predsedujoči ne bi smel dovoliti oziroma omogočiti. Z dopuščanjem takega govora poslanci sami in vodstvo DZ prispevajo k novemu in novemu nižanju najbolj elementarnih standardov političnega govora v parlamentu in v slovenski družbi na splošno."

Zgodovinarka dr. Mateja Ratej pa v izpadu poslanca Györeka vidi sindrom doline šentflorjanske. "Kar je zanimivo v poslančevem izvajanju, je polna razgrnitev izjemno trdovratnega vzorca v imaginariju politične kulture na Slovenskem: gre za to, da izpostavimo posameznika ali skupino, ki ne deluje v skladu s tradicionalno predstavo o Slovencu ali Slovencih, zato ga oziroma jo označimo za nenormalnega oziroma nenormalno. Kot raziskovalko slovenske politične preteklosti in sedanjosti me vedno znova preseneča velika učinkovitost in odmevnost takšnega govora v polju javnega, ki ga namesto trezne argumentacije opredeljujejo primitivizem, neartikuliranost, drobnjakarstvo, predsodkov polna samozadostnost in vase zagledano domoljubje."