MOP odstrel velikih zveri načrtuje na podlagi predloga Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS), ki je ocenil, da bi bil letos upravičen odstrel 75 medvedov in 19 volkov. Zavod za varstvo narave je običajno ostro nasprotoval predlogu gozdarjev, letos pa jih je, kar zadeva medveda, podprl, medtem ko je pri volku sprva vztrajal pri največ desetih žrtvah lovcev, na koncu pa se je pridružil večinskemu mnenju članov strokovne komisije - da se lahko odstreli dvanajst osebkov.

Naravovarstveniki letos soglasni z gozdarji

Damjan Vrček, naravovarstveni svetovalec na Zavodu za varstvo narave, zagotavlja, da ne gre za popuščanje gozdarjem. Poudarja, da smo imeli v Sloveniji v preteklosti precej pičle podatke o stanju in številu rjavega medveda, zato so morali zagovarjati načelo previdnosti, torej najnižji možni odvzem iz narave. Letos pa je drugače, saj sta dokončani dve študiji, ki sta se ukvarjali z rjavim medvedom (tudi s številnostjo populacije, rodnostjo, umrljivostjo in migracijami). "Prinesli sta nove podatke, ki so pomagali razumeti dogajanje v naravi in temu tudi prilagoditi upravljanje z rjavim medvedom," je Vrček pojasnil, zakaj je Zavod za varstvo narave lani vztrajal pri iztrebitvi največ 39 medvedov, medtem ko letos zagovarja občutno višje število - 75.

S tolikšnim odstrelom rjavega medveda, ki mu je treba prišteti še izgube (pogini, prometne nesreče, neupravičen odstrel, ko lovci medveda zamenjajo, denimo, z divjim prašičem), ki na leto predstavljajo od 15 do 20 osebkov, se strinja tudi dr. Klemen Jerina z Biotehniške fakultete v Ljubljani.

Nekateri pogrešajo mrhovišča

Lansko pomlad sta parlamentarna odbora za okolje in prostor ter za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano obravnavala problematiko velikih zveri in vladi naložila kar trinajst predlogov za izboljšanje razmer, a se je od tega bore malo uresničilo. Prevladovale so predvsem zahteve po ponovni uvedbi mrhovišč, ki jih je Slovenija ukinila leta 2004, sicer bi morala, zaradi predpisov EU, z jedilnikov umakniti medvedje meso. Z mrhovišči naj bi po prepričanju nekaterih medvede zadrževali daleč od naselij, zato so poslanci marca lani okoljskemu ministrstvu naložili, naj do 30. junija 2009 ob sodelovanju s stroko preveri potrebnost ponovne uvedbe mrhovišč za rjavega medveda, ob pozitivnih ugotovitvah pa se do 31. avgusta 2009 loti dela.

Klemen Jerina pravi, da sestanka na to temo ni bilo, tudi strokovno soglasje o tem ni bilo doseženo, sam pa mrhovišč ne zagovarja. "Medvedom niso mrhovišča nič ljubša kot krmišča s koruzo. Poleg tega je krmljenje z mrhovino obupno drago, saj bi na leto stalo okoli pol milijona evrov," med drugim opozarja Jerina.

V treh tednih dve bližnji srečanji z volkom

Glede volka Klemen Jerina ocenjuje, da bi bil odstrel desetih do petnajstih osebkov varen. Mnogo kmetov, zlasti na Krasu in v Beli krajini, pa zaradi škode, ki jim jo povzroča, vedno bolj obupava. Danijel Mihalič, ki kmetuje na kraškem robu, pravi, da so jim volkovi lani pokončali okoli 250 živali, predvsem drobnico, zato načrtujejo, da bodo čez dve leti, ko jim potečejo obveznosti iz kmetijsko-okoljskega programa, opustili rejo in najverjetneje tudi kmetovanje, saj tudi na poljih ničesar ne pridelajo, ker jim pridelek vsako leto povsem uničijo divji prašiči.

Čeprav stara šala pravi, da je edini človek, ki ga je doslej ugriznil volk, Rdeča kapica, pa se Mihaličevi bojijo, da se bo spravil tudi na ljudi. V zadnjih treh tednih sta imela namreč z očetom kar dve bližnji srečanji z volkovi, ki so se najprej znesli na oslom, a se niso pustili odgnati od plena. Nasprotno, na ljudi so začeli renčati. Podobno je bilo ta teden. "Zvečer sem, kot običajno, šel v kontrolo in slišal, da volkovi kozam v grmovju lomijo kosti. Proti grmu sem zalučal dva kamna, ko sem vrgel še tretjega, pa so začeli renčati name, zato sem pobegnil v traktor. Z očetom sva ugotovila: ko se stemni, nimamo kaj iskati zunaj, saj se volk ne boji več niti človeka," nemočen priznava Danijel Mihalič.