Predstavniki vseh slovenskih reprezentativnih sindikalnih central - Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, Konfederacije sindikatov javnega sektorja, Pergam, KS 90, Neodvisnosti, Alternative in solidarnosti - so minuli petek podprli predlog novega zakona o minimalni plači, ki predvideva dvig minimalne plače s sedanjih 460 na 562 evrov neto in možnost odloga dviga za podjetja v težavah.
Sindikati niso bili presenečeni nad zahtevami delodajalskih organizacij, ki sicer ne nasprotujejo predlaganemu zakonu, vendar ga bi podprli šele ob hkratni spremembi delovne zakonodaje, so bili pa "povsem negativno presenečeni nad tem, da so te zahteve podprli tudi predstavniki vlade, vključno z ministrom za delo, družino in socialne zadeve, kjer so pripravili delovno gradivo zakona o minimalni plači", pišejo v pismu.
Pahorja pozivajo, naj vlada na svoji naslednji seji, ta četrtek, obravnava in sprejeme predlog novega zakona in ga pošlje v sprejem DZ. V nasprotnem primeru bodo sindikati prekinili socialni dialog pri sklepanju socialnega sporazuma in o vseh vprašanjih trga dela. "Takšna morebitna (ne)odločitev vlade bo imela za posledico takojšen začetek priprav in izvajanje vseh oblik sindikalnega boja," so zapisali.
"Takojšen dvig minimalne plače je za sindikate prioritetno vprašanje, ki ga je treba urediti takoj, ne glede na to, da pri tem vprašanju ni soglasja delodajalskih organizacij," pravijo in navajajo konvencijo Mednarodne organizacije za delo o minimalnih osebnih dohodkih, ki omogoča, da država določi minimalno plačo tudi brez soglasja vseh socialnih partnerjev, če so izčrpane poti socialnega dialoga.
Ob tem navajajo primer zakona o subvencioniranju polnega delovnega časa, katerega je vlada sprejela in poslala v DZ, ki je zakon tudi sprejel, brez soglasja sindikatov.
"Vse reprezentativne sindikalne centrale vas obveščamo, da ne odklanjamo nadaljnjih pogovorov o drugih področjih reform, ki jih najavlja vlada, glede zakona o minimalni plači pa so vse poti socialnega dialoga izčrpane," sporočajo predsedniku vlade.
