"Priznam, da sem kriv, in obžalujem svoja dejanja," je 73-letni obtoženec dejal sodnici Andrei Humer. Fritzl je namreč v ponedeljek priznal krivdo le za nekatera od dejanj, ki jih navaja obtožnica, za težko prisilo, za poskus posilstva, odvzem prostosti svojim žrtvam in krvoskrunstvo, zanikal pa je, da bi bil kriv za smrt enega izmed dvojčkov, ki sta se rodila leta 1996, zato, ker mu je odrekel medicinsko pomoč. Fritzl je v ponedeljek dejal, da je otroka videl šele tedaj, ko je bil ta že mrtev.

Upal, da bo dojenček vendarle preživel

Včeraj je Fritzl povedal, da ne ve, čemu ni pomagal dojenčku. "Upal sem, da bo kljub temu preživel," je dejal in povedal, da je bil v času rojstva dvojčkov v kleti in opazil, da ima eden od dvojčkov težave z dihanjem. "Moral bi prepoznati, da mu gre slabo, in ga odpeljati v bolnišnico," je na očitek sodnice, da je imel za to na voljo več kot 66 ur časa, novorojenček je namreč umrl šele več kot dva dneva po porodu, odgovoril Fritzl.

Odvetnik obtoženega Rudolf Mayer si nepričakovano priznanje krivde svojega varovanca razlaga s tem, da je bil v torek globoko pretresen ob predvajanju videoposnetka s pričanjem svoje hčere. Zvečer je Fritzl v zaporu zaprosil za pomoč psihiatra in dejal, da je s pomočjo videoposnetka spoznal, kaj je zaradi njegovega bolezenskega ravnanja preživljala njegova hči." Po nepotrjenih poročilih avstrijskega dnevnika Kurier naj bi bila Elisabeth F. tako v ponedeljek, ko so novinarji zapustili sojenje, kot tudi v torek, ko je to potekalo za zaprtimi vrati, prisotna v sodni dvorani, ne glede na to, da so ji strokovnjaki svetovali drugače in ji osebno tudi ni bilo treba pričati. V torek naj bi jo tako že v zgodnjih jutranjih urah iz klinike v Amstettnu, tja se je z otroci znova zatekla tik pred sodnim procesom, ob strogem policijskem varstvu pripeljali v sodno dvorano deželnega sodišča v St. Pöltnu. Elisabeth naj bi v dvorani spremljala predvajanje videoposnetka s svojim pričanjem in opazovala, kako se bo nanj odzval njen oče, poroča Kurier, vendar navedb o njeni prisotnosti na sodišču uradno niso potrdili.

"V meni je nekaj zlobnega, rojen sem za posiljevanje"

Fritzl ni duševno bolan, je včeraj svoje strokovno mnenje predstavila sodna psihiatrinja Adelheid Kastner, temveč je njegov osebnostni razvoj hudo moten. To pomeni, da se je ves čas zavedal značaja svojih dejanj. Fritzl, ki je navedel, da je v njem "nekaj zlobnega, da je rojen za posiljevanje", je vzrok za svoja dejanja in svojo motenost iskal v svojem težkem otroštvu. Iz tega obdobja je razlago za njegovo hudo motenost poiskala tudi psihiatrinja, vendarje dejala, da psihična motnja ni nikakršna olajševalna okoliščina in pravni razlog, ki bi ga odvezal krivde. Psihiatrinja je zato svetovala, da se Fritzla v primeru obsodbe napoti v ustanovo za duševno nenormalne prestopnike zakona.

S priznanjem krivde je Fritzl tako rekoč sprejel dosmrtno zaporno kazen. Če bo sodišče Fritzla spoznalo za krivega tudi zasužnjevanja, bo imela ta sodba dolgoročne posledice tudi za avstrijsko sodno prakso, ta zakon, sprejet v 70. letih, je namreč do zdaj veljal za mrtvo pravo.