Možnost referenduma o sprejemu Hrvaške v Evropsko unijo slovenski politiki omenjajo z željo, da bi se okrepile pogajalske pozicije Slovenije v odnosu do Hrvaške. A vsaj za zdaj kaže, da javnost ideji o takšnem referendumu ni naklonjena, saj se referendum o tem vprašanju zdi potreben le dobri petini vprašanih. Še več, anketni rezultati, s katerimi razpolagamo, celo dopuščajo špekulacijo, da bi, če bi do referenduma vendarle prišlo, večina glasovalcev glasovala za sprejem Hrvaške v EU. Seveda pa rezultati tokratne ankete Vox populi ponujajo vpogled le v trenutno razpoloženje slovenske javnosti - če bi se meddržavni odnosi še bolj zaostrili ali če bi slovenska politika začela aktivno zagovarjati referendumsko opcijo, lahko pričakujemo, da bi se razmerja sil med zagovorniki in nasprotniki referenduma pomembno spremenila.
Umirjeni odzivi javnosti
Slovenska javnost se tudi dokaj umirjeno odziva na prepire med Ljubljano in Zagrebom. 50-odstotna večina odgovornost za zaostritve pripisuje Hrvaški, a ob tem ne gre spregledati, da je kar 44-odstotni delež anketirancev odgovornost za zaostritve pripisal obema državama. Takih, ki odgovornost pripisujejo zgolj Sloveniji, je komaj 3,4 odstotka.
Dobri tretjini (34,1 odstotka) se zdi najbolj smotrna rešitev za nerešena mejna vprašanja med Slovenijo in Hrvaško način, po katerem naj Slovenija z vsemi sredstvi uveljavi svoje interese, torej tudi z blokado Hrvaške v pristopnih pogajanjih, nemara celo s silo. Toda ob tem je skupno 57 odstotkov takih, ki zagovarjajo bolj umirjene in sporazumne rešitve obeh strani: 20,8 odstotka anketirancem se zdi najboljša pot uveljavitev sporazuma Drnovšek-Račan, za 18,6 odstotka anketirancev je smotrna pot iskanje nove kompromisne rešitve, za 17,6 odstotka pa je to mednarodna arbitraža o meji. Pičla 2,4 odstotka anketiranih sta kot najbolj smotrno rešitev navedla možnost, da se mejni problem zamrzne in prepusti v reševanje prihodnjim generacijam Slovencev in Hrvatov.
Večina ne čuti posledic spora
S posledicami tokratne ohladitve v meddržavnih odnosih se je na lastni koži ali v poslovnih odnosih s Hrvaško doslej soočilo 8,5 odstotka respondentov, 76,4 odstotka pa jih je navedlo, da posledic ne čutijo. Zanimivo, med odgovarjanjem na to vprašanje smo zaznali le 14,8 odstotka respondentov, ki so povedali, da nimajo zasebnih ali poslovnih odnosov s Hrvaško oziroma njenimi državljani.
Ostri meddržavni toni so dobrih 15 odstotkov državljank in državljanov že prepričali, da letos ne bodo dopustovali na Hrvaškem, 5,8 odstotka Slovencev pa bo odločitev o dopustovanju na Hrvaškem sprejelo v odvisnosti od političnih razmer v poletnih mesecih. 38 odstotkov ljudi je odločenih, da bodo tudi letošnje počitnice preživeli pri naših južnih sosedih ne glede na meddržavne odnose, kot zmeraj pa smo tudi s tokratno anketo ugotovili, da dobrih 40 odstotkov naših državljanov na Hrvaškem ne dopustuje.
