So medvedko izzvali?

"Napad medvedke je velika tragedija. Najprej za poškodovanega, prav tako pa tudi za vse lovce in še bolj za medvede," je prepričan lovec, predsednik LD Ribnica in dolgoletni sekretar Lovske zveze Slovenije, Blaž Krže. Vsaka nesreča je tragična, za Petra Zalarja še toliko bolj, kajti posledice bo občutil vse življenje. Povsem nepomembno je, zakaj so Peter in njegov oče Ivan (oba sta lovca) ter dekle prišli v bližino medvedkinega brloga. Kot sprehajalci, ki so se odpravili gledat in duhat spomladansko brstenje borovcev ter so povsem po naključju prišli v bližino brloga, ali pa kot lovci, ki so podcenjevali medvedjo nevarnost oziroma jih je presenetila medvedka, ki si je izkopala brlog na novem območju. Nekateri omenjajo celo to, da je Peter hotel medvedko fotografirati. Oba lovca bi morala v osrednjem območju medveda nevarnost srečanja z medvedko predvideti, pištola, ki jo je imel Petrov oče, je v takem primeru neučinkovita. In če lovci ne vedo za brloge, kako naj potem za njih vedo naključni sprehajalci, ki pogosto ne vedo niti tega, da so medvedke v spomladanskih mesecih najbolj nevarne, ker kot skrbne mame do zadnjega diha varujejo svoje mladiče.

Z medvedi je očitno križ. Nekateri gledajo na njih romantično, drugi, ki živijo z njimi, pa morda drugače. Medved je resničnost in nekaj, na kar smo lahko ponosni, in tudi zato je pred tragično nesrečo v javnosti močno odmevala odločba ministrstva za okolje, ki je odredilo letošnji odstrel sto medvedov. To s pričakovanimi izgubami (na cestah) pomeni "odvzem" okoli 130 medvedov iz gozdov, kar bi bil verjetno celoletni prirastek, ki ga ocenjujejo na sto do 150 mladičev. Po svoje je ministrstvu za okolje in prostor nesreča pri Cerknici prišla celo prav, kajti to je dodaten argument za ugotovitev, da je v Sloveniji medvedov preveč, čeprav je od leta 1996 v Sloveniji padlo tako ali drugače že 852 medvedov. Številčno stanje medvedov ni natančno. Nekateri trdijo, da jih je okoli 300, drugi pa so prepričani, da jih je okoli 700, obe številki pa sta vprašljivi.

Število medvedje populacije

Klemen Jerina, raziskovalec na oddelku za gozdarstvo, nekako nadaljuje dolgoletno delo prvega raziskovalca in najboljšega poznavalca medvedov v Sloveniji, Miha Adamiča. O medvedji problematiki jasno pravi, da odstrel sam po sebi ni tako velika težava kot to, da država za medvedjo populacijo praktično skrbi samo z izplačevanjem odškodnin in odstrelom. "Če bi bili medvedje občutljiva vrsta, jih v Sloveniji že zdavnaj ne bi bilo več. V enem letu jih ne bomo iztrebili, če pa projiciramo to sliko pet ali deset let naprej, se ob takem ravnanju to lahko zgodi, ker za bivanje medvedov v slovenskih gozdovih in sobivanje z ljudmi praktično ne naredimo ničesar," pravi Jerina. Vse niti so v rokah ministrstva za okolje in prostor, lovci so izvajalci odstrela, za pripravo upravljavskih načrtov za divje zveri pa so zadolženi v Zavodu za gozdove. Medvedjo populacijo upravljajo danes na najbolj preprost način in pri preprostem odločanju o tem, kdo je več vreden, človek ali medved, krajšo potegne medved. Vprašanje pa seveda ni tako enostransko, kot je videti, ampak je predvsem kompleksno. Treba je poskrbeti za medvede in tudi to, da bo čim manj podobnih dogodkov, kot je bil opisani.

Jerina razlaga, da podatke o številčnosti pridobivajo na različne načine, samo eden pa kaže na to, da populacija narašča, vsi drugi govorijo o upadanju. Tako je po njegovem ena najboljših metod štetje na stalnih mestih. Gre za 160 krmišč na osrednjem območju medveda (Kočevska, del Notranjske in Snežnik), na katerih na isti večer lovci štejejo medvede in tako dobijo gostoto medvedov na določeni površini. V bistvu s to metodo ugotovijo gostoto na določenem območju, ne pa tudi absolutne številke. "Ta podatek kaže, da gostota upada. Ne drastično, vendar se to dogaja že dve leti zapored. Če je bil pred leti to argument za povečevanje odstrela, bi to sedaj lahko bil argument za zmanjšanje," meni Jerina. Podatki o škodah in pojavljanju medveda zunaj osrednjega medvedovega območja prav tako kažejo na upadanje. Edino štetje v dveh loviščih Zavoda za gozdove Slovenije, kjer sledijo njihovo prisotnost, kaže na povečano število, čeprav je tukaj možno tudi to, da lovci vsako leto bolj skrbno izvajajo sledenje.

Stimuliranje konfliktov

"Temeljni problem je, da gledamo na upravljanje medvedov kratkoročno, iz leta v leto. Ob tem se izjemno povečuje ovčereja na osrednjem območju medveda, celo stimulirajo jo s kmetijskimi subvencijami, namesto da bi se prav s tem mehanizmom poseglo v dogajanje in bi na kočevskih pašnikih raje pasli goveda, ki so za sožitje z medvedom manj problematična," razlaga Jerina. Osebno ne verjame v to, da bi medvede na Kočevskem zadržala mrhovišča, kajti narava in vpliv človeka se je v zadnjih letih na tem območju močno spremenil. Strinja pa se, da je treba brez romantike odstreliti problematične medvede, ampak ob tem je treba storiti marsikaj tudi za to, da se nesreče sploh ne bi dogajale. Prepričan je, da prihaja do teh sporov tudi zato, ker najdejo medvedje v bližinah vasi hrano in se tako navadijo na prisotnost človeka. "Če bi bili hudobni po naravi, bi bilo bistveno več napadov, kot jih je, čeprav je tudi eden preveč," pripoveduje. Morda bi bilo treba razmisliti tudi o boljšem obveščanju prebivalcev o medvedih in njihovih brlogih s posebnimi tablami in obvestili, ne pa vse skupaj bolj ali manj prepuščati sreči in naključju.

Medvedje pred poslanci EU

Podobno meni tudi predsednik LD Ribnica in dolgoletni tajnik Lovske zveze Slovenije Blaž Krže. Pravi, da je bilo včasih konfliktnih situacij z medvedom manj, čeprav so medvedje v letih od 1963 do 1987 ubili tri ljudi. Leta 1963 je medvedka ubila kmeta iz okolice Cerknice, ki je na Račni gori vlačil les. Med delom je skočil na podrto smrečje, pod katerim je imela medvedka brlog. Leta 1969 so na Brezovi rebri nad Žužemberkom lovci zasledovali ranjenega medveda in šli za njim v goščo, kjer jih je napadel in enega ubil. Še najbolj nenavaden primer se je pripetil na Strugah leta 1987. Mlajši medved, ki je pred tem napadel lovskega čuvaja, ki mu je pobegnil na drevo, je čez nekaj dni raztrgal žensko. Lovci so vsaj v tem primeru očitno podcenjevali nevarnost in ga niso pravočasno odstrelili. Ranjen medved je pred leti težko ranil tudi Terezijo Kmet iz KS Sela Šumberk.

Blaž Krže enako kot Jerina pravi, da bi morala država za medvede poskrbeti drugače, ne pa le z izplačevanjem odškodnin in odstrelom. "Treba bi se bilo dogovoriti, na katerem območju bo življenje vsaj deloma podrejeno sobivanju z medvedi in temu prilagoditi vse dejavnosti in življenje. Ne gre za drastične ukrepe, ampak za vzpostavitev nekega sobivanja," meni Krže, ki se zavzema tudi za ponovno uvedbo mrhovišč za medvede, s čimer bi nekako omejili razseljevanje. Za medvede se zanima praktično vsa Evropa. Pred štirimi leti je medvedjo problematiko predstavil evropski komisarki za okolje ob njenem obisku v Sloveniji, pozneje pa so ga povabili tudi v evropski parlament, kjer je poslancem iz vse Evrope razlagal o naravnem bogastvu medvedje populacije v Sloveniji. "Ne gre za to, da bi hvalil sebe, bil sem le glas slovenskih medvedov, katerim so namenili veliko pozornost tudi evropski poslanci. Prepričan sem, da bi bilo mogoče za celovito skrb za ohranitev medvedov v Sloveniji ob zmanjšanju konfliktov pridobiti sredstva tudi iz Evropske unije. Tudi za kmetijske subvencije, s katerimi ne bi silili ovac v kočevske gozdove, tudi za zelene mostove čez ceste (lani je na cesti Ljubljana-Kočevje poginilo kar osem medvedov), za številne ukrepe, ne pa da rešujemo težave iz leta v leto in smo ponosni na svoje medvede le z besedami."

Nekaj dni po nesreči v gozdovih Cerknice so medvedko z mladiči opazili tudi v okolici Straže pri Novem mestu in takoj so vsi klicali intervencijsko skupino. Medvedje so naši sosedje, država pa bi se morala lotiti medvedje politike trezno in ob sodelovanju vseh strokovnjakov, ne pa da so mnogi največji poznavalci medvedov preprosto obupali in zaradi boja z "mlini na veter" dvignili roke. Tudi zato, ker se vse rešuje samo s puško in odškodninami, posledice pa plačujejo na prvem mestu ljudje, ki bivajo na območjih skupaj z medvedi.