Združenju očitajo, da neetično promovira neregistrirano otroško cepivo proti gripi. V odprtem pismu je po ustaljeni praksi precej neresnic in manipulacij. Poziv Združenja za pediatrijo je objavljen na pobudo pediatrov na primarni ravni, ki se dušimo v prepolnih ambulantah in želimo, da bi z ozaveščanjem staršev o preventivnih ukrepih zmanjšali obolevnost otrok.

Podoben poziv smo na pobudo pediatrov na primarni ravni objavili že na začetku sezone akutnih okužb dihal 2010/2011. Glede na dober odziv med starši in zdravstvenimi delavci v pediatričnih ambulantah smo ob začetku letošnje sezone ponovno obvestili starše, kako naj ravnajo, da bodo zmanjšali možnost okužbe in bolezni pri svojem otroku in kaj naj naredijo, da bodo preprečili širjenje okužb v vrtcih in šolah.

V Sloveniji beležimo vsako leto v sezoni akutnih okužb dihal zelo visoko obolevnost otrok, zlasti malčkov in dojenčkov. Vsako leto veliko dojenčkov in malčkov zaradi težkega poteka ali zapletov bolezni potrebuje zdravljenje v bolnišnici, žal tudi v enotah za intenzivno terapijo. Pediatri smo zagovorniki otrok in naše delo ni le zdravljenje bolnih, ampak tudi preprečevanje bolezni. Vemo, da širjenja akutnih okužb dihal ne moremo v celoti preprečiti, z ustreznim preventivnim ravnanjem pa lahko močno zmanjšamo možnost, da bi se otrok okužil in zbolel.

Pri večini virusnih okužb se lahko zanašamo le na strogo upoštevanje higienskih ukrepov, izogibanje stika z bolnimi osebami in skrb za zdrav življenjski slog (zdrava prehrana, gibanje na svežem zraku…), za zaščito pred gripo pa je ob vsem naštetem še vedno dokazano najboljša preventiva cepljenje, če je to nekaterim všeč ali ne.

Združenje za pediatrijo ni pooblaščeno za promet s cepivi ali zdravili in tudi ne za njihovo registracijo oziroma preverjanje kakovosti. Za to imamo poleg evropske institucije (EMEA) še državno institucijo (Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke). Ni res, da cepivo nima dovoljenja za promet, da ni učinkovito in ni varno. Evropska agencija za zdravila (EMEA) ima zelo stroge kriterije za registracijo zdravil in cepiv ter ne izdaja dovoljenj za uporabo zdravil ali cepiv, ki imajo le placebo učinek.

Ker svetovanje s področja cepljenja z izdelavo nacionalnih priporočil za cepljenje skupaj s Posvetovalno skupino za cepljenja izvaja Inštitut za varovanje zdravja (IVZ), posredujemo njihov odgovor. »Vsako zdravilo/cepivo, ki je v uporabi, mora imeti dovoljenje za uporabo. Izdaja teh dovoljenj pa ni v pristojnosti IVZ, ampak sta za to pristojna Evropska agencija za zdravila in naša Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke, ki podeljujeta vsakemu zdravilu/cepivu dovoljenje za uporabo na podlagi študij.

Konkretno glede cepiva vaxigrip pediatric pa naslednje: Cepivo je bilo v Slovenijo vneseno v skladu z veljavno zakonodajo. V letu 2012 je bilo iz Francije v Slovenijo vnesenih 700 odmerkov cepiva. Tudi nekatere druge države EU uporabljajo to cepivo, na primer Francija, Avstrija, Italija, Nemčija ima cepivo istega proizvajalca, iste sestave pod drugačnim imenom.

Cepivo ima dovoljenje za promet v državah EU, med drugim tudi v Franciji, kjer je dovoljenje izdala Francoska agencija za zdravila. V skladu z veljavno zakonodajo je dovoljenje za vnos v Slovenijo izdala Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke.

Zahteve glede varnosti in učinkovitosti cepiva, ki pridobi dovoljenje za promet v eni od držav EU, so enake kot za cepiva, ki pridobijo dovoljenje za promet v RS. Vsako serijo cepiva pooblaščen kontrolni laboratorij v EU preveri in izda certifikat, hkrati pa se v Sloveniji v skladu z veljavno zakonodajo izvede tudi posebna kontrola kakovosti.«

Vsakomur je jasno, da cepljenje proti gripi ščiti pred gripo in ne pred drugimi boleznimi oziroma okužbami. Staršev ni treba podcenjevati glede razumevanja, da ne znajo brati oziroma razumeti prebranega. Stranski učinki cepljenja proti gripi so možni, so znani, praviloma blagi, omejeni na mesto cepljenja in izzvenijo v nekaj dneh brez posebnega zdravljenja tako kot pri drugih cepljenjih.

V skladu z zakonom o pacientovih pravicah in pojasnilno dolžnostjo so starši pred cepljenjem z njimi seznanjeni. Hujših stranskih učinkov po cepljenju proti gripi ni zabeleženih (vse

stranske učinke po cepljenjih prijavljamo na IVZ, na kar starše tudi opozorimo). Starši vedo, da lahko po cepljenju pokličejo pediatra v zvezi z vprašanji in stanjem po cepljenju. Dva otroka, ki sta v Sloveniji na žalost umrla, sta imela mešane okužbe z različnimi virusi, vključno z respiratornim sincicijskim virusom (RSV).

Ker za te viruse ne obstajajo specifična zdravila, je še toliko bolj pomembno, da starši upoštevajo nasvete, kako lahko s splošnimi preventivnimi ukrepi in cepljenjem zmanjšajo možnost okužbe pri svojih otrocih. Če že kdo, potem SOS neetično izrablja tragično smrt dveh otrok za napad na cepljenje proti gripi.

Ob odprtem pismu SOS se mi poraja vprašanje, kakšna je etika in morala ljudi, ki že nekaj let s širjenjem neresničnih podatkov in manipulacijami z »raziskavami« sistematično strašijo starše pred vsemi cepljenji. V Sloveniji žal še nismo dosegli standarda odgovornosti za javno izrečene trditve; vsak posameznik ali skupina ljudi lahko nemoteno širi neresnice oziroma manipulira s podatki brez posledic. Pri tem jim pri ustvarjanju splošnega nezaupanja do cepljenja velikokrat hote ali nehote pomagajo tudi mediji. Dejstvo je, da ni zdravila (in cepiva so uvrščena med zdravila), ki ne bi imelo stranskih/neželenih učinkov. Pri uporabi se zato vedno tehta razmerje med koristjo in neželenimi učinki. Nasprotniki cepljenja se zavedajo, da so njihovi otroci zaradi visoke precepljenosti populacije, ki nam jo marsikje v Evropi zavidajo, za zdaj še varni, vendar se to ob potovalnih navadah prebivalcev kaj hitro lahko spremeni. Ni se treba ozirati v eksotične dežele, dovolj je, če pogledamo malo čez mejo (epidemija ošpic v mnogih evropskih državah, zaradi katerih otroci po nepotrebnem umirajo; poziv staršev nemških otrok, ki umirajo zaradi posledic prebolelih ošpic, je dostopen na www.ecpcp.eu).

Kdo bo kriv, če bodo pri nas ponovno izbruhnile epidemije bolezni, ki jih že vrsto let ni bilo in bodo zaradi njih otroci imeli trajne posledice ali celo umrli? Zadnji izbruh ošpic v Sloveniji leta 1994/95, v katerem je zbolelo približno 500 oseb, je terjal nekaj smrtnih žrtev, od leta 1968 smo cepili proti ošpicam več kot 1,000.000 otrok, pa zaradi cepljenja ni nihče umrl.

Ali bodo res morali tudi naši otroci umirati za boleznimi, ki jih lahko s cepljenjem uspešno preprečimo, da se bomo kot družba streznili? Kje je tu etika, na katero se nasprotniki cepljenja tako radi opirajo?

Margareta Seher Zupančič

predsednica Združenja za pediatrijo SZD