Najprej gre za to, da recimo temu demokratično izvoljeni politiki pri odločitvah nimajo prostih kart ali rok. Niso vezani le na konkretna mnenja volilcev, ki bi jih morali upoštevati vsaj prek njihovega javnega mnenja, ampak so zavezani tudi temu, da delajo za socialno pravično, okoljsko prijazno in ekonomsko uspešno družbo oziroma državo ali okolje, v katerem živijo občani. Ne le da se tako vedejo in to govorijo, to morajo občani tudi čutiti, imeti, videti in spoštovati ter si zato želeti, da živijo v tej državi ali tej družbi. Podrejenost in zadovoljnost državljanov z lastno državo in mejami te države torej ni samoumevna in je tudi ustavno ne more nihče zabetonirati, saj država ni zapor za državljane, ampak prostovoljna oblika sobivanja.
Torej je aktualni odziv zahodnih in naše demokracije proti priključitvi Krima Rusiji le odsev strahu teh demokracij pred lastno »demokracijo« in lastno nesposobnostjo ali/in koruptivnostjo: še vedno so dovoljene davčne oaze, še vedno so dovoljeni bančni instrumenti, ki ogrožajo ekonomijo in varnost sveta, še vedno kapitalizem ne plačuje socialnih in okoljskih stroškov, odgovorni za navedeno so še vedno na svojih varnih položajih... Še vedno materialni interesi prevladujejo nad objektivnimi in javno koristnimi merili odločanja.
Prebujanje ljudi v posameznih regijah zato ni le izraz separatizma, ki je genetska obrambna človeška lastnost, ampak je to opozorilo, da morata demokracija in politika postati bolj odgovorni, korektni in praktično uspešni, da politika ne more biti več peskovnik za bogate in vplivne posameznike.
Krimska izkušnja bi morala skrbeti zahodne demokracije tudi zaradi neverjetno bogatih in skorumpiranih voditeljev in ustroja te države: ukrajinsko oblast vedno znova sestavljajo neverjetno bogati posamezniki, ki plenijo državo na račun revnih občanov. In prav te, vedno nove »demokrate« podpira zahodna »demokracija« in jim daje dodatne milijarde iz naše denarnice za netransparentno porabo (beri: spet za osebna bogatenja političnih elit). Če bi bila Ukrajina bolje urejena, bolj varna in bolj demokratična ter ekonomsko uspešna država, se zelo verjetno krimski virus sploh ne bi sprožil.
Pred krimskim sindromom pa ni varen nihče, zato bom letos podprl evropsko stranko, ki ima na volitvah geslo: »Spremenimo Evropo«.
Bojko Jerman,Dol pri Ljubljani
