Mandati in mandatarji, mandoline in krinoline, praskanje za tistimi nekaj fičniki, ki jih še imamo, in sanje, ki so dovoljene, to je vsakdanjost raje. Glede na visoke vložke vladnega pokra upamo, da odkrit nasprotnik privatizacije, skorajšnji minister za finance Mramor, ve, kaj dela, in ne bo zakockal državnega premoženja v prid slamnatim tajkunskim kupcem. Luknja v državni blagajni široko zeva, to pa lahko premami tudi take nasprotnike prodaje državne srebrnine, kot je dr. Mramor.
Ker zevajo tudi denarnice ljudstva, je čas za spremembe, a o njih skoraj nihče nič ne ve. Prav, da imamo državne rezerve nafte, a to je relikt neke prejšnje dobe. In če peterica delavcev Petrokema Lendava, ki s stotnijo kolegov in kolegic stavka za plače, ki jih ni od nikoder, noče voziti nafte v državne rezerve, jim nihče, še najmanj državno podjetje, ne sme groziti s sončno. Sončna pa dobro sije na 115.000 nas brezposelnih, ki nam nihče ni ponudil, najmanj sončna, svetega grala preživetja. Toliko raje pa sončna ven iz evidenc meče brezposelne. Če smo prav prebrali, je Slovenija od prejšnjega mesca bogatejša za 3000 novih izbrisanih. Kako to sončna počne, je znano. Ker pa sonce to poletje bolj »švoh« sveti, če sploh kaj, vse obljube o državi za sončno ne veljajo. Vedno isti zaposlitveni, z istim tekstom, a novim datumom. Biblijo nove zaveze sončne. Mogoče pa bi lahko šel za pridigarja k cerkvenim, a ker so vsaj v RKC revni kot cerkvene miši, pušice pa vedno bolj prazne, prav veliko možnosti v dolini šentflorjanski nimam.
Po Blatnem dolu se kobacam že 21 mesecev.
Pa koga to sploh briga?
Medtem pa koalicijska trojka viša stave koalicijskega pokra.
Zato pokorno javljam: od pokore ni veliko, od spokore še manj, od grešnih zadev pa kar nekaj užitkov.
Politična karavana gre dalje, ljudstvo v stečaj.
Tomaž Švagelj, Štanjel
