Zdajšnje vodstvo sicer trdi, da so kos tudi temu poslu, a ker je Lipica znana predvsem po direktorjih kratke sape, lahko kaj kmalu pride kdo, ki bo pomoč zunanjega izvajalca nujno potreboval. In če bi to zakonsko možnost izkoristil, bi Kobilarni Lipica preostala zgolj javna služba krmljenja konj. V tem primeru bi se od konkurenčnega živalskega vrta v prestolnici razlikovala le še po številnosti in raznovrstnosti živalskih vrst: v Ljubljani gojijo 500 osebkov, ki pripadajo 119 vrstam in 14 pasmam, v Lipici pa za zdaj 346 osebkov le ene vrste – konje pasme lipicanec. Če bodo politiki, kulturniki in finančniki še nekaj časa šarili po zakonu o Lipici, bomo tam morda kmalu lahko opazovali tudi morske leve, opice, žirafe, jazbece...
Ker ni bilo vizije, kako v Lipico spraviti trume ljudi, so v njej v preteklosti že naselili barske plesalke, igralnico, na črno zgradili polovično igrišče za golf, ustanovili gospodarsko družbo Lipica Turizem, zdaj iščejo najemnika za gostinsko-turistične objekte. A ker ti sami po sebi nikogar ne zanimajo, jim želijo s spremembo zakona ponuditi še kobilarniške sladice (jahanje, vožnje s kočijo, organizacijo ogledov kobilarne). Takšno rešitev, odkar je bil pred mesecem dni prvič v Lipici, zagovarja tudi minister za kulturo Uroš Grilc, ki je prvi varuh kulturnih spomenikov v državi.
Predlog novele zakona o Kobilarni Lipica je bil v javni razpravi junija letos, konec novembra so koalicijske stranke uskladile precej drugačno besedilo, kot ga je videla »javnost«, a so ga finančniki, kulturniki in kmetijci le dan pred obravnavo na vladi spet dodobra prerešetali. Toda rešitve, ki so nastale v naglici, za Lipico niso bile nikoli dobre. Še manj rešitve, ki so se rodile v pisarnah finančnega ministrstva. Naj omenim le nekaj katastrofalnih napak, ki si jih je to ministrstvo, ki zdaj lomasti še po zakonu, privoščilo. Leta 2007 je dovolilo, da je javni zavod Kobilarna Lipica ustanovil gospodarsko družbo Lipica Turizem, ki ji nadzorni državni organi niso smeli gledati pod prste. Ves čas je poslovala negativno, zato sta ji finančno ministrstvo in vlada leta 2010 prek Kobilarne Lipica nakazala 1,5 milijona evrov. Isto finančno ministrstvo je dve leti kasneje ugotovilo, da je bila to nedovoljena državna pomoč, zato od Kobilarne Lipica zahteva, da jo vrne v državni proračun, in ker denarja nima, ji za kazen ne odobri programa dela za leto 2013, ki pa se tako ali tako izteka.
Leta 2010 je vlada sprejela tudi načrt upravljanja Kobilarne Lipica, ki velja do junija 2014. V njem je natančno popisala, kaj vse bo v tem času v Lipici zgradila, obnovila, uredila... Izračunala je, da za najnujnejše ukrepe za to obdobje potrebuje 24,4 milijona evrov za kobilarniški del in 13,6 milijona za gostinsko-turistični. In koliko denarja je zagotovila? 9,9 milijona evrov za kobilarno in 0,0 milijona za turizem! Takšen dokument brez finančnega kritja je odobrilo tudi finančno ministrstvo. Je presenečenje, da domala nič od tega ni bilo narejeno in da je Lipica od leta 2010 le še nazadovala?
