OECD je mednarodna gospodarska organizacija, v katero je trenutno vključenih 34 najbolj razvitih držav. Članica prestižnega društva je od leta 2010 tudi Slovenija. Začetki organizacije segajo v čas po drugi svetovni vojni (1948), ko so pričeli izvajati Marshallov plan za obnovo porušene Evrope. Od leta 1961 lahko postanejo članice tudi neevropske države. Namen kluba je pripomoči k dvigu življenjskega standarda, ohranitvi finančne stabilnosti in povečati obseg svetovne trgovine ob spoštovanju demokratičnih standardov in narave tržnega gospodarstva. OECD državam članicam omogoča medsebojno primerjavo različnih ukrepov ekonomskih politik in njihovih učinkov, identifikacijo dobrih praks ter uspešnih razvojnih modelov. Obenem OECD oblikuje priporočila za kakovostnejše izvrševanje ukrepov s strani vlade.
Eno izmed ključnih področij, na katerem so potrebne večje posredne spodbude države, je »ozelenjevanje gospodarstva«. Opraviti imamo s pomanjkanjem zasebnih zelenih investicij, saj sta bili glavni dosedanji vir financiranja predvsem EU in država. Zaradi tega je treba okrepiti investicije v čisto tehnologijo, zeleno infrastrukturo in obenem spodbujati okoljske inovacije na podjetniški ravni. Te so razmeroma nizke v primerjavi z državami OECD, saj majhna in srednja podjetja v povprečju vlagajo manj v raziskave in razvoj kot velika. Toda mnoga slovenska podjetja so danes močno zadolžena. Ob upoštevanju njihove zadolženosti in fiskalnih omejitev države lahko z vidika potrošnje krepimo zgolj izvoz in povpraševanje gospodinjstev. Primerjalno gledano so izmed vseh subjektov (država, podjetja, gospodinjstva) gospodinjstva podpovprečno zadolžena. Eden izmed zanimivih zelenih projektov za spodbujanje njihove potrošnje bi lahko bil projekt energetske sanacije zasebnih stavb. Stimulativne kreditne sheme bi povečale kreditno aktivnost bank in obseg zasebnih zelenih investicij. Spodbujanje potrošnje (investicije) bi skozi obnovitveni cikel spodbudilo tudi varčevanje (energetska učinkovitost). Na ravni gospodinjstev bi zaradi nižjih stroškov ogrevanja ustvarili določene finančne prihranke, skozi katere bi poplačali najeta posojila. Ob tem bi si opomogel tudi gradbeni sektor, država pa bi lažje dosegala zavezujoče podnebne cilje.
Za uspešno izvedbo zgornjega projekta mora država zagotoviti tudi podporne mehanizme (na primer ekosubvencije, davčne olajšave). Obdavčitev nepremičnin je eden izmed ključnih sistemskih ukrepov za podporo trajnostni gradnji. Nepremičninski davek je normalen del vsakega davčnega sistema. V Sloveniji znaša delež davčnih prihodkov od nepremičninskega davka 0,6 odstotka BDP (2012), kar je bistveno manj od povprečja OECD (1,8 odstotka BDP). Bodoča vlada za razliko od predhodne nepremičninskega davka ne sme uvesti izključno zaradi njegovih fiskalnih učinkov. V ospredju mora biti tudi vpliv davka na socialno mobilnost, trajnostno naravnanost in medgeneracijsko solidarnost. Obenem bi lahko z davčnimi olajšavami spodbudili tudi razvoj stanovanjskih zadrug. Skozi zadružna načela participacije in trajnosti bi lahko mladi lažje, ceneje in varneje prišli do lastne nepremičnine. Zaradi dragih stanovanj in visokih najemnin je delež mladih med 25. in 29. letom, ki živijo z vsaj enim izmed staršev, v Sloveniji eden najvišjih v Evropi. Člani zadruge so lahko najemniki ali gradijo lastno nepremičnino. Čas najema je praviloma odvisen od želja mladih, pri čemer morajo ti vplačati določen začetni vložek. Poslovne banke bi bile v zadružnih programih voljne sodelovati, saj so končni kupci vnaprej znani. V primeru večjega obsega trajnostne stanovanjske gradnje s strani prikrajšanih družbenih skupin bi lahko bil končni davčni izplen kljub višjim davčnim olajšavam ustrezno višji.
Zaradi fiskalnih težav mora davčni sistem podpirati trajnostno usmeritev na fiskalno nevtralen način. Namesto dobrih stvari (delo, kapital) je treba v večji meri obdavčiti slabe (zeleni davki) ter tako zmanjšati obremenitev dela. Toda Slovenija je z vidika davčnih prihodkov od davka na energijo v vrhu EU in OECD. Pri energetskih obdavčitvah bi bilo zato treba uravnotežiti davčne stopnje za različne oblike energije z vidika vsebnosti energije in emisij CO2. Na primer dizelsko gorivo je manj obdavčeno od bencinskega kljub večjim okoljskim eksternalijam slednjega. Obstaja tudi določen potencial za povečanje prihodkov z razširitvijo davčnih osnov pri »neenergetski« obdavčitvi (npr. davki na naravne vire in onesnaževanje, davki na motorna vozila).
Slovenija je v svoje zadnje razvojne dokumente v večji meri vključila okoljsko problematiko. Kljub temu poročilo OECD opozarja, da bo potreben večji napredek pri strukturnih politikah z vidika trajnostnega razvoja. Trajnostna usmeritev je horizontalna, zato potrebujemo jasne prioritete in boljšo koordinacijo na ravni ministrstev, agencij in uradov. Horizontalni in projektno naravnani pristop zahteva izbiro projektov, strateško načrtovanje in izvedbo ter usklajevanje deležnikov. Ena izmed glavnih nalog prihodnje vladne koalicije bi zato morala biti identifikacija ključnih razvojnih projektov v okviru javnofinančnih omejitev. V dobro njih in vseh nas.
