Predsednik Pahor je medtem drsal svoj deseturni drsalni maraton.

Takole je Čufer na abakusu pomikal kroglice sem ter tja in mrmral: 8,63 milijarde je prihodkov, če umanjka 200 milijonov, je to vsega 2,3 odstotka. Če želim šefici to plastično prikazati, moram zadevo preračunati na njeno plačo, da ji bo od prvega trenutka jasno, da je teh 200 milijonov ništrc. Rdeča sem, črna tja, čakaj malo... Aha, še ena rdeča sem, se je nasmihal Čufer svoji nerodnosti ob abakusu in se samokritično pošalil: osnovnošolska matematika, dragi moj Uroš, osnovnošolska matematika. Torej takole ji porečem: zamislite si, da 15. aprila na vaš račun pade 127 evrov manj kot mesec prej. Saj to pa ni tako hudo, kajneda ne? Kar zadovoljno je deloval financminister Čufer, ko je premleval taktiko relativizacije izgube proračunskega priliva. A minister Čufer ni od muh, vsi tisti motivacijski seminarji so pustili posledice pri mladem Urošu. Vedel je, da je razmišljanje o le enem koraku vnaprej razmišljanje poražencev. Ker življenje je res kot iz tiste zgodbe o želvi in zajcu: ko je taktika za naslednji korak pripravljena, naredi življenje droben korak naprej in prdne. Tako je ponižanje popolno.

Predsednik Pahor je medtem drsal svoj deseturni drsalni maraton.

Višji DDV je sicer priročni vir za krpanje luknje, pa tudi Alenka ne dobi takoj ošpic, ko ji človek omeni to opcijo, a potem nikakor ne more uporabiti fore relativno majhne izgube. Kombinacija nižje plače in dražje borše bi se lahko izkazala za eksplozivno, minister za evrske prilive pa ni imel nobenega namena položaja pehati čez rob. Ob tem bo Gregor »poceni-letim« Virant zagotovo že iz principa nasprotoval, SD bo verjetno davek podprla, potem pa ob naslednjih volitvah jamrala, da je imela ob sprejemanju ukrepov zvezane roke, Karl Erjavec pa je tako nepredvidljiv, da je treba ob vsakem predlaganem ukrepu najprej preveriti horoskop, zvezdno karto in sejalni koledar. Položaj je torej bolj zapleten, kot je zapleten izračun kreditne sposobnosti zapufanega političnega veljaka.

Nič, država je v škripcih, pa čeprav so ustavni sodniki odnesli le dobra dva odstotka. Težki časi zahtevajo pogumne odločitve, je uvidel minister in nato v nedeljo zbranim koalicijskim partnerjem navrgel nekaj idej o rezih v odhodke, predvsem na področju zdravstva (prvi trije na lestvici najvišjih plač v javnem sektorju so direktorji bolnišnic, 12 od 25 najvišjih plač v javni upravi pa je izplačanih v zdravstvu, torej so dohtarji najbolj očitna tarča), šolstva (učitelji tako nič ne delajo) in v občinah (pijavke na telesu racionalne države). Če je verjeti dobro obveščenim virom blizu vlade, je minister od nedelje bolj na hladnem in tista njegova izjava: »Ampak ne posreči se vsaka stvar v življenju, ena pač ni uspela, bo pač naslednja,« se ni nanašala na nepremičninski davek.

Predsednik Pahor je medtem drsal svoj deseturni drsalni maraton.