Še nedavno je bilo težko predstavljivo, da bi ljudje zaupali svoje dokumente, slike, glasbo ali videe čemu drugemu kot lastnemu računalniku ali prenosnemu trdemu disku. Nato se je razvilo računalništvo v oblaku, ki omogoča nevsiljivo sinhronizacijo programskih in medijskih vsebin med različnimi napravami in tudi hrambo podatkov, v kar se zadnja leta množično zaljubljajo milijoni po vsem svetu. »Danes precejšen del naših podatkov tako ali drugače gostuje v oblaku, spomnimo se samo na gmail, youtube ali dropbox in tako dalje,« je dejal direktor podjetja Koofr Damjan Matičič, ki povezuje razvoj panoge s hitro rastjo trga pametnih telefonov in naprav z manjšo sposobnostjo shranjevanja podatkov, kot so denimo tablice.
Eksponentna rast računalništva v oblaku
Shranjevanje v oblaku tako ni le prihodnost, temveč sedanjost. V ZDA naj bi te storitve uporabljalo več kot 14 odstotkov odraslih oseb, med katerim vsi poznajo ponudnike, kot so Google (drive), Microsoft (skydrive), Apple (icloud), ki sicer po mnenju mnogih še ne deluje brez napak, Box, Huddle in številni drugi. A prvi, ki mu je uspelo narediti zares uspešno uporabniško izkušnjo, je Dropbox. Čeprav ni bil pionir na tem področju, saj je bil ustanovljen leta 2007 (dve leti pozneje kot Box), je s premišljeno strategijo hitro rasel. Leta 2010 je imel Dropbox tako že pet milijonov uporabnikov, številka se je že prihodnje leto popeterila, do konca leta 2012 pa zrasla na 100 milijonov uporabnikov. Dropbox je medtem že presegel 175 milijonov uporabnikov in je eden glavnih kandidatov za letošnji tehnološki hit na borzi, saj naj bi načrtoval prvo javno ponudbo delnic (IPO).
A če je imel Dropbox še pred dvema letoma bore malo konkurence, se hiter razvoj Googla in Appla ter odprava pomanjkljivosti Boxa odražajo v čedalje ostrejši konkurenci. Applov icloud ima že 300 milijonov uporabnikov, a predvsem zaradi izredne prodaje ipadov in iphonov. Skydrive, ki ima 200 milijonov uporabnikov, tekmuje z dropboxom s ponudbo večjega prostora za shranjevanje podatkov, enake prijeme pa uporabljata tudi box in drive.
Oblačenje po slovensko
V zadnjem času s svojimi produkti trg računalništva v oblaku izzivajo tudi slovenska podjetja. Eno takšnih je Virtu, ki pod znamko Flip IT išče stranke predvsem med podjetji. »Flip IT edini ponuja popolno storitev podjetniškega okolja v oblaku,« je orisal storitev Aleksander Djokovič, direktor podjetja Virtu. Srce sistema predstavlja lastno razvito orodje, ki omogoča izjemno hitro in enostavno dodajanje novih uporabnikov storitev podatkovnega centra. V tem je pravzaprav največja konkurenčna prednost podjetja, ki bo z izvajanjem storitve flipit samo v Sloveniji letos ustvarilo okoli 400.000 evrov prihodkov, prihodnje leto pa že pol milijona evrov. A podjetje je že nekaj časa usmerjeno tudi na mednarodne trge, kjer pod znamko NIL Flip IT prodaja licence za flipit in tudi pripadajoče storitve svetovanja, šolanja in gradnje oblaka. »Sama prodaja licenc in storitev bo letos dosegla 1,3 milijona evrov, prihodnje leto pa pričakujemo stoodstotno rast, saj smo sklenili strateško partnerstvo z nekaterimi podjetji v Veliki Britaniji in ZDA, od katerega pričakujemo večji del prihodkov,« pravi Djokovič.
Čedalje bližje vstopu na trg je tudi Koofr, ki ne deluje kot klasični ponudnik hrambe podatkov v oblaku, temveč predvsem kot enotni vmesnik, ki povezuje obstoječe sisteme v novo celoto. »V praksi to pomeni, da lahko do datotek na različnih lokacijah in sistemih, kot so osebni računalnik, strežnik, amazon S3 ali dropbox, dostopamo na povsem enak, preprost in varen način,« je pojasnil Matičič in napovedal širši nastop Koofra na trgu še pred koncem leta, v prvem letu poslovanja pričakujejo prihodke predvsem od velikih poslovnih strank, ki cenijo zlasti preprostost uporabe in varnost podatkov.
Varnost in zasebnost podatkov v oblaku
»Če pod varnost prištevamo zgolj preprečevanje izgube podatkov, je oblak vsekakor bolj varen kot lokalni trdi diski,« pravi Matičič. Obstajajo sicer izjemni dogodki, denimo tisti, ko je Google izgubil nekaj deset tisoč uporabniških računov z vsemi elektronskimi sporočili. Vendar so to prej izjeme kot pravilo, medtem ko ima skoraj vsak izkušnjo z izgubo podatkov ob okvari računalnika ali trdega diska. Matičič pri tem opozarja, da je »problematična, ko govorimo o javnih oblakih, predvsem zasebnost podatkov«.
Marsikdo denimo ne ve, da Dropbox za gostovanje podatkov v večjem delu uporablja Amazonovo storitev, torej podatki niso na voljo zgolj Dropboxu, temveč tudi Amazonu. Pred letošnjim letom mnogi niso vedeli, da imajo do njihovih podatkov dostop tudi ZDA. Afera Prizma je razgalila, kaj vse omogoča ameriška zakonodaja, ki so ji zavezana tudi vsa ameriška podjetja, ki so najbolj priljubljena med ponudniki storitev oblaka. To je lahko priložnost za evropska podjetja, meni Matičič, ki na kratki rok vseeno ne pričakuje velikih premikov. Alternativ praktično ni, ljudje pa se neradi odpovedo stopnji udobja, ki so je vajeni. Del podatkov bo tako še nekaj časa ostal na lokalnih medijih, a uporabnikom očitno veliko pomeni predvsem dostopnost do podatkov, tudi na račun zmanjšane varnosti in zasebnosti.
