Planinski vestnik se je kot glasilo Slovenskega planinskega društva v Ljubljani v svoji prvi številki, ki je izšla 8. februarja 1895, predstavil javnosti z naslednjim programom: »Da slovensko planinsko društvo doseže svoj namen (izdajati, pospeševati in podpirati zanimljive planinaslovne spise in slike), sklenil je odbor 'Sl. pl. dr.' od leta 1895 počenši izdavati blagemu planinoslovstvu posvečen mesečnik, kateri bode objavljal zanimljiva predavanja in različne planinoslovne spise in slike.«

Mlado Slovensko planinsko društvo je v letih preskušanja narodove zavesti potrebovalo povezovalno, izobraževalno in informativno poslanstvo, ki ga je Vestnik načrtno uveljavljal med članstvom. Tak se je usidral v srca vseh, ki so v tem dolgem obdobju pomagali širiti planinsko zavest. Planinski vestnik danes predstavlja najpopolnejši zgodovinski arhiv slovenskega planinstva in njegove krovne organizacije, Planinske zveze Slovenije.

Najstarejši slovenski redno izhajajoči mesečnik je spremljevalec planincev že vse od časa Jakoba Aljaža. Skupaj s prvimi redkimi bralci je prisostvoval postavitvi Aljaževega stolpa na vrhu Triglava, z njimi se je veselil prve koče na Kredarici, poročal o odprtju naših prvih poti v visokogorje… in pozneje podoživljal drznost prvih plezalcev doma, ko je dozorel čas, pa tudi na najvišjih vrhovih sveta. Planinski vestnik se je veselil ob postavljanju pomembnih zgodovinskih mejnikov in iskreno žalostil ob tragiki, neizbežnem delu vseh uspešnih zgodb.

»Planinski vestnik predstavlja ogledalo 120-letnega dogajanja na slovenskem planinskem področju. V njem je shranjen celoten zbir znanja, s katerim je naša planinska organizacija uspešno previharila vse čeri v obdobju svojega dolgega obstoja. To znanje je danes vredno ravno toliko kot dobra kuharska knjiga na polici; koristna je le tedaj, ko je v uporabi – in tega se zaveda vsak dober kuhar. Naša je še popolnejša. V njej bodo ostale zapisane tudi ponesrečene jedi, iz katerih bodo lahko nauk črpale prihodnje generacije planincev,« je ob častitljivem jubileju poudaril Vladimir Habjan, urednik Planinskega vestnika od leta 2001.