Zgodovina kolača nima nič s Svetimi tremi kralji, temveč kolač izvira iz časa rimskih saturnalij, ko so kmalu po zimskem solsticiju slavili Saturna. V ta namen so bogataši med ljudi razdelili okrogle kolače s figami, datlji in medom. Že od 3. stoletja dalje so v kolač skrili zrno suhega fižola, in kdor ga je našel, je moral plačati gostijo drugim. V rosca de reyes je po tradiciji skrita mala figurica Jezusa. Tisti, ki dobi kos s figurico, bo imel vse leto srečo, a mora organizirati zabavo na svečnico, to je 2. februarja. Dandanes v industrijsko narejene kraljeve kolače raje skrijejo majhne igrače za otroke.
Kolač Svetih treh kraljev
V Španiji in Latinski Ameriki, še zlasti v Mehiki, je 6. januar zelo pomemben dan, ki se ga veselijo predvsem otroci. Sveti trije kralji namreč po tradiciji nosijo otrokom sladkarije tako kot pri nas Miklavž. Na ta dan organizirajo velike festivale in družinska srečanja, na katerih se seveda tudi dobro je. Za ta praznik imajo posebno slaščico, kolač Svetih treh kraljev – rosca de reyes ali roscón de reyes, v prevodu kraljev prstan. To je okrogel kolač iz sladkega vzhajanega testa in kandiranega sadja, ki simbolizira krono ter je okrašen s figami in kandiranimi češnjami. Finese receptov se razlikujejo od države do države. V Argentini dajo denimo v kolač še vaniljevo kremo, v Španiji pa kolač odišavijo z vodo pomarančnih cvetov.
