V Pečovniku pri Celju je pred kratkim odprla vrata obnovljena hiša, v kateri je s prijateljico Theo Gammelin nekoč živela svetovna popotnica, pisateljica, poliglotka in teozofinja Alma M. Karlin. V njej je na ogled razstava z naslovom Samotno potovanje Alme M. Karlin, ki jo je pripravila kustosinja Pokrajinskega muzeja Celje Barbara Trnovec in obiskovalce na strnjen način kronološko popelje skozi različna življenjska obdobja te izjemne ženske.
Almina zgodba je ena najzanimivejših, kar jih kot mesto premore Celje. Po besedah avtorice razstave ta izjemna Celjanka s svojim transnacionalnim karakterjem zagotovo ustreza tudi današnjemu duhu časa, medkulturnemu dialogu in povezovanju EU z državami tretjega sveta. Rodila se je v Celju leta 1889, kjer je tudi končala osnovno šolo. Ko je bila stara devetnajst let, je odpotovala v London, kjer je študirala jezike in spoznavala neevropske kulture. Med prvo svetovno vojno se je umaknila na Norveško in Švedsko, po vrnitvi v Celje pa je ustanovila svojo jezikovno šolo. Z denarjem, ki ga je prislužila, je odšla na svoje devet let dolgo potovanje po svetu, kar je bilo v tistem obdobju za žensko zares nekaj izjemnega.
Skromno, a duhovno bogato
Najprej je odpotovala v Peru, nato pa so sledile Panama, Nikaragva, Kostarika, Gvatemala, Mehika in ZDA. Prek Havajev je odšla še na Japonsko, v Korejo, na Kitajsko, v Tajvan in Hongkong. Zadnji del njenega potovanja, ki je bil najbolj naporen, je zajemal še Avstralijo, Novo Zelandijo in pacifiške otoke.
Ko se je polna vtisov vrnila domov, se je posvetila pisateljevanju, predavanjem in urejanju predmetov, ki jih je prinesla iz tujih dežel. Trnovčeva pravi, da je imela vrsto odmevnih predavanj tako doma kot na različnih evropskih univerzah. Predavala je v ženskih društvih in pisala članke in dnevnike za ženske revije, z vso zavzetostjo pa se je posvečala tudi teozofiji. Samo med letoma 1921 in 1937 je pri različnih založbah v Nemčiji, Angliji, v Švici in na Finskem izdala 22 knjig. Na enem od svojih predavanj v Stockholmu je spoznala slikarko Theo Gammelin, s katero sta sklenili trajno prijateljstvo. Skupaj sta se vselili v malo hiško v Pečovniku, kjer sta slikali, inštruirali otroke in vrtnarili s takrat še eksotičnimi rastlinami.
»Čeprav ženski nista živeli v materialnem razkošju, je bilo njuno življenje zelo duhovno in širokega obzorja. Prav s to svojo širino duha, duhovno poglobljenostjo in neizmernim pogumom, s katerim je podrla vse meje takratne družbe, je Alma Karlin še danes vzornica ženskam, ki kljub časovni razliki še vedno živijo v patriarhalnih družbah,« razlaga kustosinja Barbara Trnovec.
Spremenila se je v hišo duhov
Almina hiša stoji nad Pečovnikom, na levem bregu Savinje, tik ob pešpoti na Grmado in Celjsko kočo, ki jo imajo pohodniki tako zelo radi. Konservatorska svetovalka in diplomirana etnologinja Božena Hostnik ocenjuje, da je bila glede na zunanjo podobo verjetno zgrajena konec 19. stoletja, vendar na podlagi gradbene zasnove in vrisa v Franciscejski kataster iz leta 1825 obstaja verjetnost, da je bila postavljena že prej. Zgrajena je bila kot vrhkletna kamnita zidanica na pobočju, kjer so bili nekdaj vinogradi. Zatrepni severni del je bil zidan iz prepletenega šibja in blata, dvokapno streho pa je pokrival bobrovec. Na vzhodni strani je bila k hiši prvotno postavljena manjša lesena drvarnica, ki je bila kasneje porušena. Hiša po besedah Hostnikove predstavlja izjemno zgodovinsko obeležje in spomin na znamenito svetovljanko. Z vidika konservatorske stroke so nadvse dragocene notranje poslikave nad okni ter poslikava v imitaciji kamna v veži. Poslikave je naredila Gammelinova nekje v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Od štirih so se ohranile samo tri, ki predstavljajo sv. Frančiška v cvetju, sv. Danijela med levi in domnevno Riharda Levjesrčnega v ječi.
Leta 1992 so na TV Slovenija predvajali dokumentarec o Almi Karlin, Celjanki med ljudožerci, ki je pripomogel k temu, da je Zavod za varstvo kulturne dediščine Celje povabil predstavnike nekaterih celjskih kulturnih ustanov, da so si skupaj ogledali hišo in izmenjali mnenja, na kakšen način bi se jo dalo obnoviti. Zob časa jo je namreč povsem uničil. Napol porušena zgradba je bila kot hiša strahov in kdor je na lastno odgovornost stopil vanjo, je tvegal, da se mu ostrešje sesuje na glavo. Že leto kasneje so nastala prva konservatorska izhodišča za obnovo. Izdelani so bili tudi prvi predračuni. Ravno pri denarju pa se je žal zataknilo, tako da je projekt za nekaj let ostal v predalih.
Dijaki »posvojili« Almino hišo
Kljub temu je zavod poskrbel, da se je dragocena Almina zapuščina še pravočasno ohranila. Leta 2001 je organiziral akcijo, spravil skupaj vso opremo in drobni inventar, jo popisal in predal Muzeju novejše zgodovine Celje. Mestna občina Celje je hišo razglasila za kulturni spomenik lokalnega pomena in poskrbela za najbolj nujna vzdrževalna dela. Leto kasneje je hišo celo odkupila in jo z denarno pomočjo kulturnega ministrstva statično sanirala. Vse skupaj, torej odkup in statična sanacija, je stalo okoli 60.000 evrov. Gradbinci so takrat obnovili ostrešje in streho na novo pokrili z bobrovcem, restavratorji iz Akademije za likovno umetnost iz Ljubljane pa so v sodelovanju z zavodom opravili zaščitna restavratorska dela. Po dolgoletnem premoru se je v začetku leta 2009 v projekt vključila Srednja šola za gradbeništvo in varovanje okolja iz Šolskega centra Celje, ki ima velike zasluge, da je Almina hiša danes popolnoma obnovljena.
»Ideja, da šola sodeluje pri obnovi hiše svetovne popotnice, je plod našega sodelovanja v projektu Dediščina v rokah mladih - mladi posvojijo spomenik, ki je potekal v okviru projekta Unesco ASPnet. Šola je namreč v okviru tega projekta v mestu iskala kulturno-zgodovinski objekt, ki bi ga lahko 'posvojila'. Odločila se je za hišo Alme M. Karlin in leta 2008 na Mestno občino Celje naslovila pobudo za obnovo tega za Celje tako pomembnega kulturnega objekta,« pripoveduje ravnateljica Srednje šole za gradbeništvo in varovanje okolja Irena Posavec.
Na občini so bili navdušeni, mladi pa so zavihali rokave in se lotili dela. Seveda so jih ves čas nadzirali strokovnjaki celjskega Zavoda za varstvo kulturne dediščine, vendar so lahko nase kljub temu zelo ponosni. Opravili so več kot 1300 ur dela, poudariti pa je treba, da so po vseh opravljenih terenskih meritvah izrisali tudi vse načrte in jih posredovali projektivnemu biroju Premica. V dobrem letu dni je bila obnove hiše končana. Ker občina za obnovo takrat ni imela rezerviranega denarja, je finančni problem rešila šola, ki je k sodelovanju povabila številna gradbena podjetja, s katerimi sicer odlično poslovno sodeluje. Ta so podarila nujno potrebni gradbeni material, brez katerega seveda ne bi bilo nič. K projektu so pristopili še drugi. Strokovnjaki Akademije za likovno umetnost so utrdili in restavrirali poslikavo v veži, mizarska mojstra Mihael Dobrina in Gregor Šoster sta izdelala stavbno pohištvo in tla, restavrator Zavoda za varstvo kulturne dediščine Celje pa je namestil in retuširal restavrirane poslikave okoli oken.
Poleg razstave tudi prireditve
Pred štirimi leti je občina dala hišo v upravljanje Zavodu Celeia Celje, kjer so bili izjemno veseli, da je Barbara Trnovec iz Pokrajinskega muzeja Celje pripravila razstavo in obnovljeni zgradbi vdahnila dušo. Čeprav bodo postavitev uradno odprli šele prihodnji mesec, si jo lahko obiskovalci ogledajo že zdaj. Almina hiša je v avgustu odprta ob sobotah od 9. do 12. ure in ob nedeljah od 14. do 18. ure. Ogled, ki je brezplačen, torej brez vstopnine, je možen tudi zunaj odpiralnega časa, vendar po dogovoru s Turistično-informacijskim centrom Celje.
Obiskovalcem bo zagotovo prav prišel še nasvet, kako je mogoče priti do hišice peš. Pešpot se začne pri Gasilskem domu v Zagradu, od koder obiskovalce usmerjajo table za Celjsko kočo. Ko se povzpnejo na vrh stopnic urejene pešpoti, morajo zaviti na levo, kjer se jim odpre lep razgled nad Almino hiško. Poleti so v njej tudi različne prireditve, ki sicer potekajo pod okriljem projekta Poletje v Celju, knežjem mestu. V Zavodu Celeia Celje za to nedeljo, 24. avgusta, napovedujejo še brezplačno gledališko predstavo Pod košatim očesom, ki jo bodo uprizorili člani Ljubiteljskega gledališča Teharje.
