Morda ste opazili, da so mesta poleti bolj ali manj prazna. Se kdaj vprašate, kam gredo vsi mladi Ljubljančani, Mariborčani ali Celjani? Na morje, kam pa drugam, si mislite. Čeprav je včasih to morda držalo, se v zadnjih letih povečuje priljubljenost festivalov, ki jih organizatorji postavijo ob reko, jezero ali morje in tako ustvarijo »več proizvodov« za eno ceno, če se izrazimo v jeziku, ki ga radi uporabljajo trgovci. Namesto samo glasbe imajo obiskovalci na voljo še ponudbo pijače in hrane pa na tisoče vrstnikov, sončenje, šotorjenje, kopanje, druženje, ples, delavnice in še in še. »Na festivale gledam kot na počitnice ali dopust,« doživetje opiše 27-letna Nina. »Veliko raje kot med italijanskimi turisti na slovenski obali se denimo drenjam v množici mladine na kakšnem festivalu. Vselej spoznam koga zanimivega, ujamem kup dobrih glasbenih izvajalcev in uživam s prijatelji. Ne gre zgolj za koncerte, pač pa za celotno izkušnjo. Gre za doživetje,« zaključi z nasmehom na obrazu.
Alternativa poležavanju na morju
Da so obiski festivalov lahko alternativa poletnemu dopustu za mlade, se zavedajo tudi organizatorji. »Letos smo za 'hec' izvedli slogan v smislu: zakaj bi denar nosili na morje, kjer gledate zavaljene nudiste in vam skupine na terasi igrajo glasbo vaših staršev, če lahko za isti denar preživite teden dni v Tolminu s sovrstniki in poslušate svoje najljubše bende?« iskreno razloži Andrej Sevšek, programski vodja Punk Rock Holiday (od 9. do 14. julija) in omeni še MetalDays (od 21. do 27. julija) v Tolminu.
»Festivali so pasivno-aktivni način preživljanja počitnic in dopustov,« pravi Bojan Rojko, ki skrbi za odnose z javnostmi v okviru Schengenfesta (od 2. do 4. avgusta). »Za kampiranje na morju bi odšteli le malo manj kot za vstopnico za festival, bili pa bi brez glasbenih skupin in druženja s sorodno mislečimi. To je zagotovo veliko bolj prijetno kot ležanje v množici na morju, kjer ni takšnih družbenih stikov kot tukaj.«
Da lahko festival obiskovalcem ponuja (še) več kot klasični dopust, meni tudi Franci Kek, organizator Rock Otočca (od 5. do 7. julija), ki bo s spremembo lokacije letos prvič potekal v ljubljanski Laguni. »Obiskovalcem bo letos na voljo 2,5 hektarja urejenega, senčnega, travnatega kampa, poleg tega pa še veliko prizorišče za koncerte ter bazenske površine za vodne radosti, sem pa prepričan, da bo velik del obiskovalcev prišel zaradi nastopajočih,« poudarja Kek, ki ga ne skrbi, da bi sprememba lokacije vplivala na nižje število obiskovalcev. Ravno nasprotno. Meni, da se bo spremenila njihova struktura – več bo mlajših, ki jim starši sicer še ne bi pustili tridnevnega obiska festivala, kakor tudi starejših, ki bodo z veseljem prišli na koncert, a bi jim bilo odveč postavljati šotore. Kaj pa blato, zaščitna znamka Rock Otočca? »Zaščitni znak našega festivala je bilo vedno pestro in zanimivo dogajanje, blato pa je bil predvsem najbolj fotografiran in posnet medijski fenomen,« zatrdi Kek.
V blato samo, ko otroci ne vidijo
»Valjanje po blatu se za mame spodobi samo, ko zraven ni otrok,« se pošali 29-letna Petra, ki zadnja leta bolj kot festivale za odrasle obiskuje tiste za otroke. »Glasba tam je sicer malo manj prilagojena mojemu okusu, a tam vendarle srečam prijatelje, ki so že pridelali svoje naslednike,« se zasmeji. Pri nas poleti tako vsakdo lahko najde kaj zase, primerjave s tujimi festivali pa organizatorjem niso najljubše. »Festivalska ponudba je iz leta v leto bolj kakovostna, nekatere prireditve so že konkurenca tujini,« so prepričani pri Schengenfestu. »Festivali za 100.000 obiskovalcev pri nas niso ne potrebni ne izvedljivi, so pa predvsem cenovno ugodni, bolj 'domači' in na krasnih lokacijah, kot je denimo Krajinski park Kolpa,« dodajajo.
»Kupna moč pri nas se nikakor ne more primerjati z ogromnimi državami, a vendar to spretno kompenziramo z izjemno lokacijo v Tolminu,« je samozavesten Sevšek in dodaja, da je ravno Punk Rock Holiday dokaz, da je mogoče z desetkrat nižjimi sredstvi sestaviti izvrsten program, ki se lahko primerja z največjimi tujimi pankrokovskimi festivali. »Slovenci smo močnejši v ekstremnih zadevah, pri katerih je rezultat bolj odvisen od posameznika in ne toliko od množičnosti, gospodarske razvitosti in kupne moči. Slovenija ne bo imela nikoli zmagovalca evropske lige prvakov v nogometu, lahko pa bo nekdo po žerjavici po dolgem pretekel bazen v Laguni,« razlaga Kek. Meni, da bi bil za skupine svetovnega formata potreben tuj vlagatelj ali pa pomoč države oziroma lokalne skupnosti.
Zastonj kulisa za čezmerno pitje piva
Ob omembi festivala mnogi v prvi vrsti (seveda poleg glasbe) poudarjajo druženje, ki je v naši državici tesno povezano z alkoholom. Nihče ne oporeka temu, da na razgret dan kozarec mrzlega piva v dobri družbi prija skorajda bolj kot ohladitev v vodi, so pa zagotovo mnogi starši v skrbeh za otroke, saj si podobne prireditve, sploh če jih niso imeli nikoli priložnosti obiskati, verjetno predstavljajo kot Woodstock na deseto potenco. Največji festival v zgodovini človeštva je namreč vedno omenjen v družbi drog in alkohola, kakor tudi sproščenosti glede mesenih radosti, a treba je vedeti, da je legendarni festival potekal leta 1969, ko je bil »flower power« na vrhuncu. Kritičen pa je tudi Sevšek, ki pravi, da se je pri nas razcvetelo preveč študentskih zabav: »Glasba je postala zastonj kulisa za največkrat čezmerno pitje piva. A na naše festivale prihajajo pank- in alterrokerji, ki razmišljajo s svojo glavo, pomembno jim je druženje s somišljeniki iz vse Evrope, prvenstveno pa jih zanima dogajanje na odru, ne pa za točilnim pultom.«
Za temi pa tudi v vaških lokalih zadnje čase zaradi krize postava vse manj lokalnih pijančkov. Organizatorji festivalov pravijo, da bi vedno lahko bilo bolje – saj se proda tako manjše število vstopnic, pada pa tudi potrošnja na samem dogodku. »Leta 2009 se mi je zdelo nepojmljivo, da nekdo nima denarja za vstopnico, danes pa je to povsem realna slika,« pojasnjuje Kek. Se pa organizatorji zavedajo, v kakšnem stanju so obiskovalci, zato tudi zaradi višjih stroškov skušajo ohranjati spodobne cene, pravijo predstavniki Schengenfesta. Kriza ne koristi nikomur, se strinjajo vsi trije, a hkrati dodajajo, da obiskovalci za ceno, ki jo odštejejo za eno- ali večdnevno vstopnico, dobijo kombinacijo glasbe, neponovljivega vzdušja, druženja, kopanja in uživanja. Sevšek pa je prepričan, da pank ponuja ravno izhod iz (vsaj) osebne krize: »Pljuvanje čez sistem, kapitalizem in vsesplošno negodovanje je postalo vsakdanje, pank pa je danes alternativa temu, saj spodbuja iznajdljivost in razmišljanje z lastno glavo, za kar ne potrebuješ veliko denarja. Potrebuješ pa dobro družbo, ki jo najdeš ravno na festivalu.«
