Zadnje čase sem res najbolj zaposlena s šolskimi obveznosti, ki jih kot dijakinja mednarodnega oddelka nimam malo. A ostane tudi nekaj časa za glasbo, filme in druge običajne najstniške stvari. Če pa ostane še kaj časa, ga namenjam ustvarjanju, predvsem risanju. V tem res uživam.
Ja, ampak iz šole pridete domov šele popoldne, včasih tudi po četrti uri. Kako to, da imate tak urnik, ki je že bolj podoben delovnemu dnevu sodobnega zaposlenega kot pa dijaškemu urniku?Tako pozno končam zato, ker tudi začnem pozneje. Pouk na mednarodnem oddelku se namreč začne šele deset minut do devetih, veliko je izbirnih predmetov in vmes imam tudi »luknje«. Na mednarodnem oddelku nas je 22 dijakov v tretjem letniku, izbirni postopek v drugem letniku je bil pa kar hud. Ne samo da so zahtevali odlične ocene, opraviti si moral še poseben razgovor, prej napisati, zakaj si sploh želiš v ta oddelek, in tudi izkazati se je treba v zunajšolskih dejavnostih. Kot da bi se prijavil za kakšno dobro službo.
Kaj je bistvo tega oddelka?Mednarodni oddelek je bil ustanovljen v Švici in ima bogato zgodovino, v Sloveniji pa so ga prevzele tri šole. Bistvo je seveda v tem, da pouk poteka v angleščini, tudi maturo bom opravljala v angleščini, kot tudi zdaj vse kontrolne naloge. Moja matura bo veljala v drugih državah, zato so zelo dobre možnosti za študij v tujini, predvsem pa ti tak pouk da odlično podlago tako v znanju kot v angleščini.
Predmetov imate pa manj kot vaši sošolci v običajnih oddelkih, kajne?Da. Sta sicer dva dodatna predmeta, in sicer TOK in CAS...
Počasi, naši bralci niso opravili mednarodnega oddelka srednje šole.Ah ja, včasih me zanese. Theory of knowledge je prvi in bi mu po slovensko rekli teorija vednosti. Tudi člani mednarodnega oddelka nismo čisto prepričani, ali vemo, kaj to pravzaprav pomeni. Gre pa za neke vrste filozofijo znanosti. Ukvarjamo se s tem, kako vemo, kar vemo. Drugi predmet je creativity action service in bi se mu po naše reklo dodatne šolske aktivnosti oziroma izbirne vsebine.
So drugi predmeti taki, kot jih imajo vaši vrstniki v Švici, Nemčiji ali kjer koli že poteka mednarodni oddelek?Tako je, s tem da pri nas izbira predmetov še ni tako pestra, kot je v drugih državah. Pa tudi ideja je, da naj bi šlo za kulturno raznolikost, kar pomeni, da je namen teh razredov, da bi bili moji sošolci tudi iz drugih držav. Zaenkrat ni čisto tako, tako da so moji sošolci v glavnem vsi že od prej kranjski gimnazijci.
Pa učitelji? Govorijo angleško?Gre za profesorje kranjske gimnazije, ki so dodatno usposobljeni za poučevanje na mednarodnem oddelku. Vprašanje o jeziku, ki ga govorijo, pa sem slišala že stokrat. To me vsak najprej vpraša. Načeloma da. Pouk slovenščine je pač v slovenščini, drugo poteka v angleščini, vendar lahko slišimo tudi slovensko razlago, če nam kaj ni povsem jasno. Učbeniki, delovni zvezki in vse drugo je seveda v angleškem jeziku. Ocen nimamo.
Kako nimate?No, dobiš rezultate preverjanja znanja v obliki odstotkov. Ni pa takega pritiska na ocene. Gledamo bolj na končni cilj, to se pravi maturo. Iz teh preverjanj pa vidimo, koliko znamo in kaj nam še manjka. Ja, za ta program moraš biti kar zrela osebnost, imeti motivacijo in biti resen glede šole. Ni pa vse smrtno resno, no. Saj se veliko tudi zabavamo, v razredu so noro super ljudje in oni so razlog, zakaj tako uživam v tem programu, kjer se med seboj odlično razumemo in podpiramo drug drugega. Tako je lažje.
Od tu prideva na angleščino. Tekmujete v kategoriji »native speaker«, to se pravi med vrstniki, ki vam je angleščina že čisto naraven, pogovorni jezik.Vsi dijaki mednarodnih oddelkov smo že prej zelo dobro govorili angleško, tako da znanje jezika le še dopolnjujemo. Angleščina me spremlja od otroštva, začelo se je iz radovednosti, saj so me zanimale razne računalniške igre, videi in to je bilo seveda vse v angleščini. Potem se je nadaljevalo s knjigami, filmi. To znanje angleščine je prišlo kar samo od sebe. Zabavno s koristnim pač. Zdaj se mi zdi, da je angleščina tudi zelo lep jezik. Če le lahko, berem knjige v originalu in gledam tudi televizijske serije, filme.
Zdaj praktično pol dneva preživite angleško govoreči, koliko pa ste že angleško misleči?Tudi to se zgodi vse pogosteje. Včasih se ti pri razmišljanju kaj zatakne in potem misli zatavajo kar v angleščino. Je pa tudi povedati kakšno stvar lažje v angleščini. Sicer pa ni bojazni za slovenščino. Tudi v šoli. Vsi smo Slovenci in v šoli govorim tudi slovensko. Slovenski jezik vsebuje vse več tujk in uporabljamo jih podzavestno. Veliko ljudi potem reče, da to uničuje slovenščino. Meni se ne zdi tako. Jezik je ja živa stvar in se spreminja in moderni izrazi ga lahko le bogatijo, mu dajejo dodatno širino. Velikokrat pa razmišljam o tem, kako sem vesela, da je angleščina moj drugi jezik, saj je slovenščina tako bogat in zapleten jezik, na katerega smo lahko zelo ponosni. In nikakor ni ogrožena.
Kaj pa družbena omrežja?Ja, tam je angleščina seveda še bolj prisotna. Se pa dodaja slovenščini, je ne premaguje. Moji prijatelji na facebooku so tudi prijatelji v živo.
Kako pa poteka to tekmovanje, na katerem ste osvojili naslov državne prvakinje?Udeležiti se je bilo treba regijskega tekmovanja in najboljši smo se potem pomerili še na državnem. Sestavljeno je iz šestih delov, treh na regijski in treh na državni ravni. Ocenjuje se predvsem slušno razumevanje in naša sposobnost tvorjenja logičnih besedil v angleščini. Super je, da se pravzaprav ne ocenjuje znanje slovničnih pravil, predvsem je poudarek na splošni uporabi, na razumevanju, na besednem zakladu. Na državnem tekmovanju je bilo treba napisati tudi kratek spis. Prav posebej se na tekmovanje nisem pripravljala, naredili smo nekaj vaj in se naučili nekaj manj smiselnih fraz. Recimo, da ti je nekaj Grk, bi po naše prevedli, da ti je španska vas.
Bi s svojim znanjem lahko študirali v Angliji, recimo na kakšnem znanem kolidžu?Da, šlo bi.
Se pravi, da bi tudi fiziko razumeli v angleščini?Fizike tudi v slovenščini ne razumem... Ne, čisto zares bi pa zagotovo šlo. Pa saj to je namen tega programa mednarodnega oddelka. Le naglas bi še morala odpraviti. Vse skupaj, tako mednarodna matura kot tovrstna tekmovanja, je seveda odlična popotnica za študij v tujini, česar si tudi sama silno želim. Trenutno razmišljam o Škotski ali Nizozemski. Res pa je, da še vedno nimam pojma, kaj bi študirala, čeprav me vsak teden kdo to vpraša. Škotska in Nizozemska sta primerni tudi zaradi sistema šolnin, saj je Anglija zelo draga, medtem ko je tam sistem bistveno boljši, saj študij krije država. Tovrstne informacije predvsem dobivamo od dijakov, ki so že opravili mednarodno maturo in so se že podali v tujino na študij. Fino je, da z nami radi delijo izkušnje. Tudi glede štipendij.
Prej ste rekli, da gre za zrele, mlade ljudi, ki so v tem mednarodnem oddelku. Verjetno imate tudi izdelana stališča do aktualnih družbenih pojavov?Ja, to se mi je zdela najbolj neverjetna sprememba, saj je sam pouk močno vključen v širši družbeni kontekst. Vsi imamo svoja mnenja in tu nam jih pustijo tudi prosto izražati ter jih oblikovati. Tudi če prej o kakšni temi nisi razmišljal, te sistem potegne v to.
Kakšno je vaše razmišljanje o trenutnem stanju in naši prihodnosti?Narobe je, da vse dogajanje v družbi povezujemo s politiko. Prav tako je napačno to pretirano pesimistično razpoloženje, čeprav sem bila tudi jaz še nedavno sama taka. A tako razmišljanje pride iz nevednosti. S pametnimi potezami, z dobrim, optimističnim razmišljanjem, znanjem se lahko dvignemo iz krize. Zagotovo nam bo šlo na bolje.
