V SNG Opera in balet Ljubljana bi lahko jeseni ostali brez plač, sploh če bodo šli upniki in avtorji v izterjave: javni zavod ni več zmožen sproti tekoče poslovati, zamude izplačil pa so nekajmesečne ali še večje. Ta čas imajo v Operi skoraj milijon evrov tekočega likvidnostnega primanjkljaja, ministrstvo za kulturo pa ji je v skladu z interventno zakonodajo najprej znižalo sredstva za plače, z rebalansom proračuna pa grozi manko v višini milijona evrov tudi za programske in splošne stroške. Kdo bo, če sploh, sposoben z učinkovitimi poslovnimi odločitvami ta veliki umetniški konglomerat potegniti iz dolgov?
Organiziranost produkcije in postprodukcije v slovenskih gledališčih je s stroškovnega vidika slaba in manj racionalna v primerjavi s tujino, ugotavljajo zadnje strokovne analize; največje rezerve so ravno na področju dela. »Področje dela je neposredno vezano na plačni sistem in proračunska sredstva za plače. Na ta del porabe ministrstvo nima neposrednega vpliva, je pa izredno pomembno, da se interventni ukrepi na področju plač resno upoštevajo pri načrtovanju in financiranju programa gledališke dejavnosti. Vendar je to v trenutni praksi težko izvedljivo,« opozarja mag. Marko Gorjanc, do nedavna finančni svetovalec v ljubljanski Operi.
Ali bodo plače ali ne?
Ljubljanska Opera je lani za tekoče poslovanje od ministrstva prejela 10,729.023 evrov, od tega so 8,2 milijona evrov namenili za plače. »Če je Opera morala letos zmanjšati sredstva za plače za 840.000 evrov, kar predstavlja dobrih 80 odstotkov programskih sredstev, se Drami piše malce bolje, saj so ji sredstva za plače znižali za približno 290.000 evrov oziroma za 39,7 odstotka programskih sredstev. Zato zadnji ukrep Opere, da zmanjša stroške programa, najverjetneje ni zadosten ukrep zagotavljanja manjkajočih sredstev za plače, že zato, ker že sam program Opere ni zadosti financiran. Denar za plače bodo torej morali zagotoviti drugače, predvsem iz lastnega prihodka,« je prepričan Gorjanc.
Trdi, da sistem financiranja ministrstva ni urejen, zato interventni ukrepi vlade različno delujejo na izvajanje dejavnosti javnih zavodov in pridobivanje dodatnih virov sredstev. »S plačilnim sistemom je neposredno povezan sistem delovnih normativov, ki neuradno že obstajajo in določajo delovne obveznosti ter razporejanje dela znotraj umetniških ansamblov, problem pa je, kako jih izvajati. Kajti od izpolnjevanja dogovorjenih obveznosti bosta v prihodnje odvisni plača in oblika delovnega razmerja,« še pravi Gorjanc.
Na ministrstvu pravijo, da so sredstva za plače zaposlenih v javnih zavodih na področju kulture izračunana v skladu z izhodišči vlade za pripravo predloga letošnjega proračuna. Najprej je bilo govora o 12,5-odstotnem znižanju mase sredstev za plače zaposlenih v nasprotju z lani, potem pa je sicer obveljalo desetodstotno znižanje. »Javni zavodi imajo različno strukturo celotnih stroškov, največji delež predstavljajo plače, medtem ko je struktura programskih in splošnih stroškov delovanja po zavodih različna. Zato denimo navedena primerjava s SNG Drama Ljubljana ni smiselna. Zavedamo pa se, da v teh težkih razmerah vsi javni zavodi v tem letu ne bodo mogli za tolikšen odstotek znižati stroškov dela. Učinek Zujfa iz leta 2012 na področju kulture je bil namreč zaradi odprave plačnih nesorazmerij minimalen,« pojasnjujejo na ministrstvu.
V ljubljanski Operi optimistični
»Izplačilo plač zaposlenim v nobenem primeru ni ogroženo. Tekoče poslovanje je pozitivno, tudi zadolženost se je v zadnjih treh mesecih nekoliko zmanjšala. Do jeseni, ko bo delo začel novi ravnatelj, ne predvidevamo povečanja izgube, čeprav je sredstev ustanovitelja v primerjavi z lani res manj kar za 1.085.000 evrov,« pa dodaja Peter Sotošek Štular, trenutni v. d. ravnatelja v ljubljanski Operi. »Izguba je sicer res precejšnja, konec decembra 2012 je znašala 1.201.959 evrov, vendar je po mojem mnenju situacija obvladljiva v skladu s sanacijskim načrtom, po katerem naj bi zavod pokril izgubo do konca leta 2018.« Sanacijski načrt so sprejeli še v času ravnatelja Mitje Bervarja novembra lani, v mandatu v. d. ravnatelja Nuške Smolič pa so ga februarja letos še dopolnili zaradi dodatne izgube v višini 572.519 evrov v letu 2012. Vendar je Sotošek prepričan, da bi že letos lahko ustvarili dobiček v višini 128.500 evrov.
Prepričan je celo, da je celotno izgubo javnega zavoda mogoče pokriti v petih letih, in to brez izrednih oziroma dodatnih finančnih pomoči ustanovitelja, ob pogoju, da ministrstvo ne bo več drastično zmanjševalo sredstev in da bodo razumeli povečanje stroškov na račun večje prenovljene stavbe – s 3500 na 10.500 kvadratnih metrov. »Sicer pa je položaj v hiši otežen predvsem zaradi zapadlih neporavnanih obveznosti, ki otežujejo vsakodnevno poslovanje in slabšajo pogajalska izhodišča,« dodaja Sotošek. Pod njegovim vodstvom že izvajajo ukrepe racionalizacije: odpovedali so nekatere pogodbe o poslovnem sodelovanju in najemne pogodbe, zmanjšali obseg pogodb za vzdrževanje nove stavbe, optimizirali dela in naloge, prilagodili nekatere avtorske honorarje. Če bo jeseni imenovan za ravnatelja, pa načrtuje še doslednejše izvajanje javnih naročil, nove poti za nabavo materiala, skrbnejše angažiranje gostujočih umetnikov ter zvišanje lastnih prihodkov. »Za zdaj nam zelo dobro kaže, predvsem pri prodaji abonmajev, ki smo jih že spomladi prodali toliko kot lani v vsem obdobju prodaje, pa tudi ogled predstav zunaj abonmajskega sistema se letos sorazmerno povečuje,« je optimističen Sotošek.
Kot smo ugotavljali že uvodoma, pa je vsesplošna kriza vendarle tako huda, da bo javni zavod brez pomoči ustanovitelja težko splaval na površje. Kako in če vendarle bodo finančno »dodatno opremili« novega ravnatelja Opere, na ministrstvu odgovarjajo, da se bodo na podlagi gospodarskih gibanj in proračunskih napovedi za prihodnji dve leti proračunska sredstva za kulturo nedvomno še zniževala. »Zato v tem trenutku težko govorimo o morebitnih dodatnih sredstvih, ki bi novemu ravnatelju olajšala vodenje poslovanja. Prvi pogoj za takšno odločitev ministrstva bo seveda dosledno izvajanje sanacijskega programa, ki ga je potrdil svet Opere in ki je korektna ter realna osnova za pokrivanje izgube iz preteklosti. Povečevanje izgube bi bilo povsem nesprejemljivo. Naloga novega ravnatelja bo, da poskrbi za ravnovesje med vrhunskostjo programa, optimalno zasedenostjo obeh ansamblov in finančno konsolidacijo poslovanja zavoda.« S tem jasno namigujejo, da se bo Opera v prvi vrsti morala znajti sama.
