Osnutek nujnih sprememb krovnega zakona za kulturo, ZUJIK, ki je trenutno v medresorskem usklajevanju, je predmet številnih pripomb in predlogov, ki so jih podala zainteresirana združenja in posamezniki. Predlog novele zakona prinaša le nujne popravke in odpravlja določene težave, ki se pojavljajo pri izvajanju tega zakona, povsem nov zakon pa se na ministrstvu piše do konca leta. Nekatere pripombe in predloge, do katerih se bo ministrstvo šele opredelilo, predstavljamo v nadaljevanju.
Kulturna strategija v vsako vas
ZUJIK kot eno večjih novosti prinaša obveznost priprave programa za kulturo za obdobje štirih let lokalnim skupnostim. Nacionalni svet za kulturo ob tem opozarja, da zakon ne navaja sankcij, če občina tega ne pripravi. Vesna Čopič in Mitja Rotovnik, ki sta poleg Boruta Smrekarja soavtorja predloga ZUJIK v mandatu ministra Žige Turka, pa opozarjata, da so občine samoupravne lokalne skupnosti in se lahko zato zakon, ki jim nalaga obveznost, sprejema samo z njihovim soglasjem.
ZUJIK nalaga pripravo strateškega načrta za obdobje petih let tudi javnim agencijam in javnim skladom. Usklajen mora biti z ustanoviteljem, nesprejetje strateškega načrta pa je razlog za direktorjevo razrešitev. Na javni agenciji Slovenski filmski center (SFC) tako rešitev pozdravljajo, vendar predlagajo, da so h komentarjem strateškega načrta pozvani tudi uporabniki in strokovna javnost. Opozarjajo, da je vprašljiva evalvacija izpolnjevanja strateškega načrta, saj je predlog zakona ne predvideva. Medtem pa Čopičeva in Rotovnik menita, da je s sistemskega vidika nesprejemljivo, da bi imela agencija ali sklad svoj originalni strateški načrt, saj gre za paradržavne organizacije, ki izvajajo državno politiko.
Podobni pomisleki so tudi ob predlogu strateškega načrta, ki bi ga morali za obdobje petih let po novem delati javni zavodi. V Skupnosti občin Slovenije opozarjajo, da bi utegnilo biti določilo brez posledic, saj popravek zakona ne predvideva nadzora nad uresničevanjem. Sicer pa je strokovna javnost enotno nastopila proti prvotnemu predlogu ZUJIK, da bi lahko ustanovitelj oziroma financer sredstva javnim službam vezal na gospodarska gibanja, kar bi pomenilo, da bi smel že zagotovljena sredstva zmanjšati med proračunskim letom. Ministrstvo je to določbo že umaknilo.
Na področju samozaposlenih prinaša novela zakona enega od najbolj podpiranih ukrepov, ki bo blažil negativne učinke letos spremenjene davčne zakonodaje. Tistim, katerih prihodki ne presegajo zneska povprečne plače, vrača možnost uveljavljanja 15-odstotne olajšave, samozaposlenim z otroki pa olajšavo za vzdrževane družinske člane. Vendar pa Vesna Čopič in Mitja Rotovnik menita, da gre za »vzbujanje lažnega upanja brez podlage«. S področnim zakonom namreč ni mogoče posegati v matični zakon o dohodnini. Z ministrstva so nam na naše poizvedovanje sporočili, da glede tega še čakajo odziv ministrstva za finance, prizadevajo pa si, da bi dikcija ostala, kakor so jo predlagali.
Večinoma pozitivne spremembe prinaša novela zakona tudi starejšim samozaposlenim. Tako je predvsem določilo, da se po dopolnjenem 50. letu samozaposlenemu, ki je imel pravico do plačila prispevkov iz proračuna 20 let, ta pravica prizna do starostne upokojitve. A društvo Asociacija nasprotuje predlogu, da bi ta pravica samozaposlenega prenehala naslednji dan, ko izpolni pogoje za starostno pokojnino. Če je namreč status dobil po 25. letu, ne bi dopolnil polne pokojnine. Predlagajo, da se mu prispevki plačujejo dokler te ne dopolni. Isto predlaga umetnica Marija Mojca Pungerčar, ki meni še, da bi se moralo obdobje, za katero je priznana pravica do plačila prispevkov, podaljšati s treh na pet let, kar podpirajo tudi v Združenju dramskih umetnikov Slovenije.
Proti določbi, ki omogoča cenzuro
Sicer pa si ministrstvo skuša z novelo zakona zagotoviti tudi, da bi lahko z utemeljitvijo ustavilo postopek javnega poziva ali javnega razpisa. Asociacija temu nasprotuje, saj se ji zdi nevarno, da si ministrstvo skuša to pravico zagotoviti kar v krovnem zakonu. Spomnimo, da je to poteza, ki je prav lani prizadela številne nevladne organizacije s področja uprizoritvenih umetnosti, ko je minister Turk sprejel odločitev, da po devetmesečnem odlašanju izvedbe razpisa tega ustavi. Čopičeva in Rotovnik opozarjata: »Prijavo spremljajo stroški in ni pravično, da se lahko razpis brez vsakih kriterijev ustavi.« Sprašujeta se tudi, ali je namen določbe dati ministrstvu možnost, da se, če mu ne ustreza izbor, znebi neželenega rezultata.
