Ameriški novinar, esejist in kritik Henry Louis Mencken je pred več kot pol stoletja nacionalno politiko primerjal s cirkusom. Ni se mogel odločiti, kateri od teh cirkusov je boljši: tisti, v katerem nas z besednimi iluzijami in manipulacijami zabavajo politiki, ali tisti, v katerem nas z optičnimi iluzijami in manipulacijami z objekti zabavajo umetniki. Ali so v svoji ustvarjalnosti, ko vselej navdušujejo z kakšnim novim, nepričakovanim preobratom, bolj zabavni politični ali cirkuški zabavljači?
Te dni imamo v Ljubljani srečo, saj sta v mestu oba cirkusa. Medtem ko na Šubičevi vsak dan po zraku letijo besede, zarote, obljube in zavezništva, na Metelkovi vsak ponedeljek po zraku letijo keglji, obroči, žoge in palice. Toda če je veščina političnega cirkusa, ob katerem se domala vsak dan zabava slovenska javnost, rezervirana za relativno ozko elito, so tradicionalne cirkuške veščine dostopne vsakomur. Ker je v tem negotovem času nadvse priročno imeti čimveč železja v ognju, vsak ponedeljek v Menzi pri Koritu veščine žongliranja prenašajo naprej žonglerski mojstri in cirkuški simpatizerji. Brezplačno.
»Žongliranja se lahko naučiš tudi prek portala Youtube«
»Gre pravzaprav za odprte vaje žongliranja in vodene delavnice,« pojasnjuje neformalni vodja cirkuških delavnic Oton Korošec iz združenja za cirkuško pedagogiko Cirkokrog. Neformalni zato, ker delavnice pač nimajo vodje. On je tisti, ki običajno odklene prostor, pripravi rekvizite in pojasni mladim nadebudnim cirkusantom osnove žongliranja ter jim pokaže kakšen trik ali dva. Ampak po drugi strani pomoči mladim nadebudnežem pravzaprav ne odreče nihče od žonglersko pismenih sodelujočih. Vsak ponedeljek se tako v Menzi zbere kak ducat žonglerskih mojstrov in vajencev. Dobra polovica jih veščine že obvlada, drugi bi se jih radi šele priučili. Minuli ponedeljek je bilo tam osem starih žonglerskih mačkov, ena, ki veščine počasi osvaja, ter dve začetnici. »Za zdaj si le podajava žogice z zaprtimi očmi,« sta dvajsetletnici Tjaša Božič in Anja Mislej opisali prvi vajo, ki jima jo je naložil Oton. »To je zato, da osvojiva pravilne mete,« sta povedali, medtem ko sta se v kotu spoznavali z osnovami te umetelnosti.
»Žongliranja se lahko vsak nauči tudi s pomočjo portala Youtube,« pravi Gregor Wedam, prav tako žonglerski mojster iz združenja Cirkokrog. »Toda veliko tistih, ki se uči prek interneta, ima katastrofalno tehniko. Prednost teh delavnic je prav v tem, da nekdo sistematično spremlja učenca in mu lahko takoj pove, kje dela napake,« opisuje Wedam. Čeprav umetnosti žongliranja s temi žogicami, najosnovnejše žonglerske akrobacije, Tjaša in Anja tokrat še nista docela osvojili, pa sta bili navdušeni nad novimi spretnostmi, ki sta jih vendarle pridobili. »Zagotovo bova še prišli,« sta še rekli.
Prav to si vsak teden znova rečejo tudi tisti, ki so iz umetnosti žongliranja, od žogic, obročev in kegljev do ognjenih verig in drugih pripomočkov, že tako rekoč diplomirali. Cirkuške delavnice na Metelkovi namreč nikakor niso nekaj novega. Pravzaprav se umetniki pred Menzo dobivajo že dobrih deset let. »Toda pred časom je bilo to še bolj neformalno kot danes, šlo je bolj za nekakšne odprte vaje kot delavnice. Nihče ni bil obveščen o tem, pač vedelo se je, da se ob neki uri tukaj dobimo. Če je prišel kdo nov, smo mu kaj pokazali, sicer pa se zabavali sami. Včasih pač ni bilo nikogar,« začetke delavnic opisuje Nika. Nika je ena izmed tistih, ki je že od začetka aktivno sodelovala pri žonglerskih delavnicah, danes pa se ukvarja z uprizoritveno ulično umetnostjo. Žonglerske delavnice je po nekaj letih prevzela naslednja generacija, njeni začetniki, med njimi tudi sama, pa jih še vedno bolj kot ne redno obiskujejo. »Pred kakšnim letom je to prevzel Oton,« še doda Nika.
Tega ne počnejo zaradi denarja
Oton pravi, da je začel žonglirati iz čistega »adolescentniškega dolgčasa«, danes pa se, poleg tega, da vodi delavnice, s cirkusom tudi polprofesionalno ukvarja. »Imam precej močne socialne vezi s cirkusom, sodelujem denimo na Ani Mraz pa v Cirkuškem kabareju,« opisuje. Minuli ponedeljek, ko z novimi prišleki ni imel veliko dela, se je med inštrukcijami kratkočasil s keglji. Sam ali v paru s katerim od drugih mojstrov je žongliral s šestimi keglji in tako dokazal, da vaja dela mojstra le, če mojster dela vajo, kot govori svojim »učencem«.
Nika medtem v ponedeljek ni žonglirala, ampak je izvajala razne akrobacije na zadevi, ki ji po domače rečejo kar »tkanina«. Gre za nekaj metrov dolg in slab meter širok kos blaga, ki ga pripneš na strop, nato pa – prepleten vanjo – izvajaš vse mogoče akrobacije. Ples v zraku, pravzaprav. »Seveda pa lahko komur koli pokažem in povem kaj o tem,« je rekla Nika.
Umetnost vrtenja tako imenovane kontakt palice z veseljem pokaže tudi Zoran Posinković. Kontakt palica je palica, ki je na obeh koncih nekako odebeljena in jo umetnik vrti okrog telesa, ne da bi se je dotikal z rokami. Ta način umetnosti postane posebej atraktiven, ko se na obeh koncih prižge ogenj. Tudi Zoran se polprofesionalno ukvarja z uprizoritveno umetnostjo in sodeluje v ognjenih predstavah, performansih in uličnih animacijah. »Čeprav nekaj malega zaslužim, se od vsega tega v resnici ne da živeti,« pravi še en član Cirkokroga. »Najboljši lokaciji za ulične predstave v Ljubljani sta Prešernov trg in Šuštarski most, pa tudi Mestni trg. Tam se ustavi ogromno ljudi. Ampak zanimivo, na Stritarjevi, med obema trgoma, pa ne toliko. Je nekako preveč pretočna,« opisuje Zoran. Toda tega ne počne zaradi denarja, pač pa preprosto zato, ker ob tem uživa.
Cirkuške delavnice tudi drugod
»Metanje plastičnih predmetov v zrak je nedvomno dobro že zato, ker dobrodejno vpliva na razvoj obeh možganskih polobel,« na pol v šali na pol zares doda Oton. Poleg tega vse žonglerske spretnosti spodbujajo sodelovanje, krepijo medsebojno zaupanje, razvijajo koordinacijo in so predvsem zabavne. Skupek žonglerskih veščin je tako raznovrsten, da lahko v njem vsakdo najde področje zase, pravijo žonglerski mojstri. Tako člani Cirkokroga to znanje in izkušnje brezplačno prenašajo naprej preprosto zato, da veščine ne izumrejo. »Ne gre vselej na vse gledati skozi prizmo denarja,« pravijo.
V Cirkokrogu tako poleg cirkuških delavnic, ki jih vsak ponedeljek med peto in sedmo uro popoldan vodijo v Menzi in kjer je v ospredju žongliranje, vsako nedeljo med peto in sedmo uro organizirajo še »slackline delavnice« v mladinskem domu Jarše ter vsako sredo med sedmo in deseto uro razširjene cirkuške delavnice v telovadnici na pedagoški fakulteti. »Tam vsak teden delamo kaj drugega; od partnerskih akrobacij do grajenja človeških piramid, modeliranja balonov, žongliranja, hulahop...« našteva Gregor Wedam.
V Menzi je sicer na voljo nekaj najosnovnejših pripomočkov za žongliranje, a ker je število obročev in žogic omejeno, je zaželeno, da sodelujoči prinesejo svoje. Če jih seveda imajo. Tkanino, poie in kontakt palico prinesejo s seboj umetniki, saj tega v Menzi ni. Mimogrede, v Sloveniji je zgolj ena trgovina z žonglerskimi pripomočki, ki je v lasti Gregorja Wedama, je pa na Gallusovem nabrežju. »Najcenejše žonglerske žogice stanejo 3,90 evra, en kegelj pa 10 evrov. Najdražji pripomočki so tisti z vgrajenimi lučkami in elektronskim mehanizmom, prek katerega je mogoče na sekundo natančno nastaviti interval utripanja lučk. Te zadeve stanejo okoli 150 evrov,« opisuje Gregor. Zoran, mojster s kontakt palico, te izdeluje sam. Cirkusanti se ob ponedeljkih med žonglerskimi akrobacijami radi pomenkujejo tudi ob čaju, ki ga vsem sodelujočim ponudijo pro bono, a kljub temu bodo veseli, če prišleki kak čaj prinesejo s seboj.
Za razliko od političnega žongliranja, ki niti vsem starim mačkom ne gre dobro od rok, je žongliranje s predmeti, čeprav se morda na prvi pogled zdi drugače, veliko enostavneje. »Koliko vaje potrebuje povprečen učenec? Hm, rekel bi, da 90 odstotkov ljudi osnove žongliranja s tremi žogicami osvoji v 10 minutah,« še zagotovi Gregor.
