Pri organiziranem kriminalu je skoraj vedno prisotna mednarodna dimenzija, člani za komunikacijo s tujino najpogosteje uporabljajo mobilne telefone (s predplačniškimi karticami, op. p.). S pridobivanjem podatkov mobilne telefonije lahko dokazujemo določene povezave, lahko povezujemo njihove člane, preverjamo, kje vse so aktivni. Ti podatki so za nas zelo pomembni, predvsem v pripravljalnem delu preiskave. Sodba ustavnega sodišča še ni bila objavljena v Uradnem listu, ko bo, pa določenih vrst podatkov ne bo več mogoče dobiti. Še vedno bomo lahko s pomočjo sodnih odredb prišli do nekaterih podatkov, ki nam jih bodo telekomunikacijski operaterji dolžni posredovati. Pomemben delež podatkov, ki nam je na voljo zdaj, pa nam ne bo več dostopen.
Če prav razumem, bo nova ureditev za policijo predstavljala predvsem oviro pri preiskovanju zaključenih enkratnih kaznivih dejanj z malo materialnimi dokazi in z daljšo časovno oddaljenostjo, med katerimi so morda najbolj tipična korupcijska kazniva dejanja. Se motim?Ne, korupcijska dejanja so takšna, kjer prometni podatki pridejo prav. A tudi pri klasičnih kaznivih dejanjih, kot so denimo umori, vlomi in ropi, so podatki iz preteklosti pomembni za dokazovanje povezav v kritičnem obdobju. Na samem kraju na primer najdemo sled enega storilca, nato prav s prometnimi podatki, s pregledovanjem in analizo komunikacij lahko odkrijemo, kdo je takrat s storilcem še sodeloval. To bo zdaj nekoliko oteženo, dokler se ne bo sistem ponovno primerno uredil.
Namesto na podatke zadnjih dveh let se boste zdaj lahko opirali le na trimesečno hrambo podatkov za uporabnike, starejši podatki pa bodo izgubljeni?Da, to sem imel v mislih. Podatki nam bodo na voljo v zmanjšani obliki. S tem se bomo morali zadovoljiti in poskušati podatke zbirati še na druge načine.
Drugo najpogostejše izpostavljeno vprašanje je tako imenovani lovilec IMSI (naprava, ki prestreza podatke o telefonu ali razkrije njegovo lokacijo), ki še vedno čaka na ustrezno zakonsko ureditev. Kako pomembna pridobitev bi bila za policijo ureditev področja lovilca IMSI?Spoštovanje in varovanje človekovih pravic je izjemno pomembno. Prav tako je logično, da vsaka država, ko se odloča o posegih v te pravice, tehtno premisli. Hkrati je treba pretehtati tudi drugo plat, kakšen vpliv imata zmanjševanje ali povečevanje pravic na ohranjanje določenega standarda javnega miru, varstva države ter varstva življenja, zdravja in premoženja ljudi. Največ preglavic imamo zaradi zlorab – kot so denimo pokazala Snowdnova razkritja – ki jih zdaj najbolj občutimo organi odkrivanja in pregona, ki se ukvarjamo z najhujšimi oblikami kriminalitete. Vedno je tako, da pride do zlorabe nekega orodja, nato sledijo spremembe, po katerih so vsi, tudi tisti, ki so to orodje povsem upravičeno in pravilno uporabljali, nekaj časa hendikepirani. Dokler se ne najde nove rešitve.
Boja proti organiziranemu kriminalu si že dlje časa ni mogoče predstavljati brez sodelovanja s tujimi organi odkrivanja in pregona. Kakšno oviro predstavljajo različne zakonske ureditve v posameznih državah in neenotni pogledi na varovanje človekovih pravic?Takšnih ovir ne sme biti in jih večinoma tudi ni. Morda včasih pride do težav pri pripravah oziroma pri dogovarjanju o načinu izmenjave in zavarovanja dokazov pri skupnih preiskavah več držav. V zadnjem času igra pomembno vlogo agencija Eurojust, ki predvsem tožilcem ponuja oporo glede pravne ureditve v posameznih članicah EU in tudi nekaterih tretjih državah. Policiji na podoben način pomaga tudi Europol.
V Europolu ima Slovenija svojega človeka, Roberta Črepinka, prav na mestu vodje oddelka za boj proti organiziranemu kriminalu. Ali njegova prisotnost in vidna vloga vplivata tudi na delo slovenske policije? So kakšna vrata z njegovo pomočjo hitreje odprta?Velika čast je, da imamo predstavnika na tako pomembni funkciji. A kolega opravlja delo profesionalno, delovanje Europola ne omogoča favoriziranja posameznih držav. Izdelani so standardi in določeni postopki, ki veljajo za vse. Edina prednost je morda, da lahko včasih dobimo natančnejša pojasnila o novih orodjih in možnostih, ki jih uvaja Europol, in smo nato nanje bolje pripravljeni.
Pred tedni je Slovenijo obiskal predstavnik Interpola José Manuel Fernández del Canto, ki je opozoril, kako organizirani kriminal vpliva tako na evropska gospodarstva, finance, zdravje državljanov in da kriminalne združbe umazani denar nato vlagajo v vse radikalnejše kriminalne dejavnosti. Kako pogosto se organizirani kriminal pri nas neposredno prepleta z gospodarstvom?Slovenija je sorazmerno majhen trg, kjer je prepletanje teh aktivnosti oteženo. Bolj je prisotno v sosednjih državah. Kljub temu je Slovenija v zadnjem obdobju vse zanimivejša za pranje denarja. Poznamo več primerov pranja denarja z vlaganjem v nepremičnine in pranje denarja po kazinih. Da bi organizirani kriminal vlagal v gospodarstvo, v resne dejavnosti, za zdaj nismo zaznali oziroma morda le v manjši meri. Seveda je prisotno tudi pranje denarja s pomočjo slamnatih družb, vendar na srečo še ne na način, da bi organizirani kriminal resno vplival na legalno gospodarstvo, kot mogoče v nekaterih drugih državah EU.
