Iz priklopnika tovornjaka, ki je pripeljal pred državno mejo z Avstrijo na Karavankah, se je slišal nenavaden hrup, zato so se policisti odločili, da ga odprejo in preverijo, kaj se dogaja. Naleteli so na afganistanske državljane brez urejenih dokumentov, za katere se je izkazalo, da so v Slovenijo prek Italije prispeli iz Grčije. Tam so bili vsi v postopku za priznanje mednarodne zaščite. V našo državo sta jih pripeljala 35-letni Grk, ki je sedel za volanom tovornjaka, in njegova 25-letna sopotnica, tudi Grkinja. Za sabo so imeli nekaj dni vožnje. Oba Grka so policisti pridržali zaradi suma, da sta storila kaznivo dejanje nedovoljenega prehajanja čez državno mejo.
Preiskava je pokazala, da so prebežniki za pot proti Evropi odšteli več tisoč dolarjev. Njihova pot v »boljšo prihodnost« se je začela pred več meseci v Iranu. Eden od njih je, na primer, pred pol leta in v zameno za 4000 dolarjev iz Irana odpotoval do Turčije in nato Grčije, kjer so ga pred približno mesecem obravnavali zaradi nezakonitega prehajanja državne meje. Njegov cilj je bil prispeti v Švico.
Ob srečanju z našimi policisti so tujci takoj zaprosili za mednarodno zaščito. Možje postave so obvestili carinsko službo pa tudi center za socialno delo, saj je bil v skupini prebežnikov tudi devetletni otrok. Kot je sporočil Bojan Kos iz PU Kranj, so ilegalcem zagotovili prehrano, zaradi mraza pa tudi prevoz do brniške policijske postaje, kjer so nadaljevali postopek.
Gorenjski policisti so lani prejeli 75 prošenj tujcev za priznanje mednarodne zaščite. Predlani jih je bilo 60. V letu 2013 so obravnavali 731 kršitev predpisov o tujcih (predlani 617) in 71 oseb, ki so zlorabile 145 dokumentov. Predlani je bilo teh ljudi 44, torej kar precej manj. Zaradi nedovoljenega prehajanja čez državno mejo so lani obravnavali šest tujcev, predlani pa 11.
Naša država je sicer podpisnica ženevske konvencije in je kot članica EU dolžna nuditi mednarodno zaščito tistim, ki te zaščite niso deležni v domovini oziroma državi, kjer imajo prijavljeno stalno prebivališče. Za mednarodno zaščito ali azil lahko zaprosi tujec ali oseba brez državljanstva, ki meni, da je v matični državi sistematično preganjan zaradi svojega političnega prepričanja oziroma verske, rasne, narodnostne ali etnične pripadnosti.
Prav tako lahko za mednarodno zaščito zaprosi, kdor meni, da bi bila ob vrnitvi v matično državo ogrožena njegovo življenje in svoboda oziroma bi bil lahko izpostavljen mučenju ali nečloveškemu ravnanju ali kaznovanju.
