V 442 primerih premalo dokazov
Kot pojasnjuje vodja oddelka za prekrške na ljubljanskem okrajnem sodišču Karmen Špringer, so lani prejeli 2268 zahtev za sodno varstvo zaradi prometnih prekrškov. Število delno ugodenih zahtev in spremenjenih odločb (611) Špringerjeva pripisuje predvsem pogosto spreminjajoči se zakonodaji: »Želim opozoriti, da je treba razloge za večje število spremenjenih odločitev prekrškovnega organa iskati v spremenjeni prometni zakonodaji, ki je za nekatere prekrške predpisala nižje globe. V primeru, ko se predpis spremeni v času odločanja in je novi predpis za storilca milejši, mora sodišče po uradni dolžnosti postopek spremeniti in izreči novo, milejšo kazen,« o delno ugodenih primerih razlaga Špringerjeva.
Število primerov, ko sodišče povsem ugodi domnevnemu kršitelju in kazen razveljavi, je še za odtenek višje. Izmed 613 »čistih« ugodenih zahtev po sodnem varstvu je bilo lani kar 442 primerov, ko policisti in redarji niso podali dovolj dokazov, v 77 primerih pa je sodišče ocenilo, da sploh ni šlo za prekršek. »Dela policistov in redarjev ne moremo ocenjevati, saj mora sodišče, če pride do napake v prekrškovnem postopku, zgolj odpraviti nepravilnosti, ki so bile storjene,« Špringerjeva ne želi s prstom kazati na morebitno pomanjkljivo delo policistov in vse bolj številčnih in dejavnih mestnih redarjev.
Največ napak pri ogledu prometnih nesreč
O podrobnejši vsebini ugodenih zahtev za sodno varstvo na okrajnem sodišču ne morejo govoriti, po naših neuradnih informacijah pa se jih največ nanaša na oglede prometnih nesreč. Povzročitelje nezgod, ki se končajo le z gmotno škodo in praskami in udarninami, policisti namreč praviloma kaznujejo zgolj s prekrški, sodni epilog pa po pritožbi steče pred sodnikom za prekrške in ne na kazenskem oddelku. Ogled in preiskava manjših prometnih nesreč sta krajša in manj temeljita, nezgod si ne ogledata tožilec in preiskovalni sodnik, izvedenci niso vključeni v preiskavo, policisti pa se morajo pravzaprav že na kraju nesreče odločiti o krivcu. A kasneje pred sodnikom za prekrške se lahko vključijo tudi sodni izvedenec in dodatne priče, zberejo pa se lahko novi dokazi, na podlagi katerih sodišče kaznovanega oprosti krivde. Kadar je sodišče v dvomu, je za nameček dolžno presoditi v korist obtoženega, ki praviloma sam predloži nove dokaze – tiste, ki jih policija ni upoštevala.
Včasih policisti in redarji celo prehitro sklepajo, da gre za prekršek, čeprav vsi elementi prekrška niso podani, pravijo naši sogovorniki blizu sodišča, kar pa še ne pomeni, da ne vedo, kaj počnejo, temveč je tovrstna površnost predvsem posledica takojšnjega kaznovanja »na kraju samem«.
Na sodišču se sicer srečujejo tud z nekaterimi kršitelji, ki se zavedajo, da so krivi, vendar pač poizkušajo sodišče prepričati, da denimo niso oni vozili avtomobila, ko ga je ujel radar, ali ko je bil nepravilno parkiran. A ker so na ljubljanskem sodišču začeli bolj dosledno podajati kazenske ovadbe zoper priče, ki želijo kršitelju z lažmi pomagati iz prekrškovnega postopka, je po besedah naših sogovornikov takšnih primerov v zadnjih letih manj.
