Vdori v elektronsko bančništvo družb Metalia, Čelhar in Avtoprevozništvo Boštjan Maček so se zgodili v začetku februarja. Z računa Metalie, odprtega pri NLB, je izginilo 240.080 evrov, z računa Čelharja, odprtega pri Hypo Alpe Adria bank, 25.700 evrov, tatvina 44.550 evrov z računa avtoprevozništva, odprtega pri SKB banki, pa se je sfižila. Banka je namreč plačilo zavrnila, saj na računu podjetja ni bilo dovolj razpoložljivih sredstev. Denar se je prelil na podjetji Aksa Plus in Karna Final ter na račun, odprt na ime Andreja Glažarja.
Domene odpiral za nekoga drugega
Tožilstvo meni, da so bili v te tatvine vsak po svoje vpleteni Jamnišek, Mihelčič, Kumer in še en za zdaj neznani pajdaš. Slednji naj bi s ponarejeno izkaznico odprl račun na ime Glažar, Kumer naj bi po Jamniškovih navodilih kupil firmi Karna Final in Aksa Plus ter postal njun edini družbenik in direktor, Mihelčič pa naj bi poskrbel za računalniški del. Kot piše v obtožnici, je oškodovanim podjetjem posredoval elektronsko sporočilo ter s tem okužil operacijske sisteme njihovih računalnikov in omogočil dostop in nadzor nad operacijskimi sistemi. Pridobil je potrebna gesla za dostop do spletnega bančništva in nato prek oddaljene povezave z uporabo posebnega programa vdrl v sistem ter prenakazal denar na Aksa Plus, Karna Final in »Glažarjev« račun. Denar je Kumer poskušal z računa Aksa Plus dvigniti tudi osebno v banki, a mu ni uspelo, ker je banka blokirala sredstva.
Kako natančno tehnično poteka takšen vdor in zakaj so prepričani, da ga je zagrešil ravno Mihelčič, so včeraj razlagali policijski preiskovalci. Sledi Mihelčičevega delovanja so našli tudi na USB-ključku, ki so ga zasegli med hišno preiskavo, medtem ko je bil njegov računalnik že počiščen. Obtoženi trdi, da sam ni pošiljal elektronskih sporočil, je pa res odprl določene domene za znanca svojega prijatelja (ta o tem nič ne ve), tudi tisto, prek katere je po ugotovitvah preiskovalcev potekalo usmerjanje in nadzorovanje okuženih računalnikov. Dejal je, da mu je ta moški grozil, češ da ve, da ima otroke, zato je naredil, kar je zahteval. Zanj je šel tudi po nekih opravkih v Bosno in tam je dobil USB-ključek, a doma sploh ni preveril, kaj je na njem.
Kdo je Zoki?
Tudi Jamnišek obtožbe zanika. Med preiskavo njegovega stanovanja, računalnikov in telefonov niso našli nobenega dokaza, da je povezan s temi kaznivimi dejanji, je včeraj priznal Tomaž P. iz ljubljanske policijske uprave. Dodal pa je, da takšne združbe delujejo izjemno previdno in za sabo puščajo zelo malo sledi, zato jih ni enostavno odkriti. Zatrdil je tudi, da je trojica le del večje združbe, ki je delovala po vsej državi in so ji sledili slabo leto dni. Ogoljufali naj bi 47 oškodovancev za približno dva milijona evrov. Kumer naj bi bil le eden od tako imenovanih denarnih mul, ki so v zameno za provizijo kupovale podjetja, dvigale denar in se na tak način izpostavile, ne da bi morda natančno vedele, za kaj v resnici sploh gre. Prav tako naj bi bil tudi Jamnišek le eden od tistih, ki so te mule novačili. Kumer je pričal, da ga je moški, predstavil se je za Zokija, prosil, da kupi družbi Karna Final in Aksa Plus, za nakup mu je dal tudi denar. Kumer je domneval, da ne gre za čiste posle, sumil je na utajo davkov, a je ubogal, saj je dobil provizijo.
Ko so mu na policiji pokazali fotografije in ga vprašali, ali je na kateri od njih Zoki, je pokazal na Jamniškovo. Na poznejši sodni prepoznavi Jamniška ni prepoznal. Tudi na glavni obravnavi je dejal, da Zokija ni v sodni dvorani. Jamnišek sicer trdi, da ga že od nekdaj kličejo Čeh, poudarja pa tudi, da se prevaža z avtom znamke Kia. Med denarnimi mulami naj bi se po trditvah obrambe namreč govorilo, da se Zoki prevaža s črnim mercedesom in da je tudi videti čisto drugače kot Jamnišek.
