Očitek krive izpovedbe je doletel zdravnika Zvonka Borovšaka, predsednika komisije za notranji nadzor v UKC Maribor, ki je imela nalogo ugotavljati, ali sta Kaničeva in njen (kasneje pravnomočno oproščeni) kolega Robert Pogorevc 12. in 13. marca 2008 ustrezno zdravila Bora Nekrepa. Borovšak je na sodišču pričal 26. avgusta 2011. Mariborskega okrožnega tožilca Darka Simoniča so zdravnikove izpovedbe tedaj hudo razjezile. Borovšak je namreč govoril drugače kot v preiskavi, njegove besede tudi niso bile v skladu s tem, kar je bilo zapisano v poročilu komisije.
Zdravnica ni govorila resnice
Za lažje razumevanje primera moramo na kratko obnoviti nesrečno epizodo na intenzivnem oddelku mariborske pediatrije. Po prepričanju sodišča je Kaničeva opustila dolžne ukrepe po tistem, ko je bila seznanjena z alarmantnim izvidom, iz katerega je izhajalo, da ima Bor abnormalno povečano koncentracijo strupenega amonijaka v krvi.
V ljubljanskem kliničnem centru se je kasneje izkazalo, da je bila to posledica izjemno redke presnovne motnje. Kaničeva se je zagovarjala, da Boru ni predpisala pravilne terapije, ker je postavila napačno diagnozo – reyev sindrom. Sodišče je kasneje pravnomočno razsodilo, da zdravnica ni govorila resnice, saj reyevega sindroma ni nikjer omenila v medicinski dokumentaciji, prav tako ni bil zabeležen v zapisniku notranjega in zunanjega strokovnega nadzora.
Borovšak pa je na omenjenem pričanju trdil, da so se člani strokovne komisije med potekom nadzora pogovarjali z obtoženo Kaničevo o reyevem sindromu, ko naj bi povedala tudi to, da je Bora zdravila na podlagi te napačne diagnoze.
Tožilec Simonič je ugotavljal, da je Borovšak svoje trditve ves čas kazenskega postopka spreminjal, vsakokrat pa je z njimi razbremenjeval obtoženo pediatrinjo. V njegovem pričanju je zaznal elemente krive izpovedbe, ki jo Borovšak odločno zavrača.
Usodna napačna diagnoza
Na včerajšnji glavni obravnavi, ki jo je vodil senat pod predsedovanjem sodnice Andreje Lukeš, so se vloge iz omenjenega odmevnega procesa zamenjale. Obdolženec je bil anesteziolog, Kaničeva pa (razbremenilna) priča obrambe. Zdravnica je kakopak vztrajala pri svoji izpovedbi, torej da je svojo (napačno) diagnozo omenila članom komisije, kakor je omenila tudi druge možne diagnoze, ki so se kasneje izkazale kot nepravilne.
»Po bitki smo bili vsi zelo pametni. Grozno mi je, ker sem se zmotila, zelo mi je žal, da nisem videla prave diagnoze,« je dejala. »Jaz sem si tukaj izkopala grob. Če bi tedaj vedela, da so te informacije tako zelo pomembne, bi se gotovo zabeležile v poročilu notranjega in zunanjega nadzora. Vsi smo tedaj že vedeli, da Bor ni imel reyevega sindroma in mogoče nam je bilo nerodno, ker sem se zmotila.« Bor je umrl 20. marca 2008 v UKC Ljubljana.
Da je bila ta napačnega diagnoza omenjena med notranjim nadzorom, se je včeraj spominjal član komisije Pavel Skok. Da jo je Kaničeva omenila tudi med zunanjim nadzorom, pa je izpovedal predsednik komisije Ciril Kržišnik, bivši strokovni direktor pediatrične klinike v Ljubljani. »Tega nismo zapisali, ker to ni bilo več relevantno, kakor tudi niso bile relevantne nekatere druge, prav tako napačne diagnoze,« je dejal pediater.
