Na bistvena vprašanja še ni odgovorov
Sojenje policistoma se je začelo maja 2012. Za kriminalista Mikolčevića, ki je vodil ogled tragičnega dogodka na Oražnovi ulici v Ljubljani 2. februarja 2010, ko so trije bulmastifi do smrti pogrizli svojega lastnika Sašo Baričeviča, je tožilstvo predlagalo pogojno kazen leto dni zapora s preizkusno dobo treh let. Za Conradija, ko je tistega dne dežural v operativno-komunikacijskem centru, pa je predlagalo pogojno kazen petih mesecev s preizkusno dobo treh let.
Kotnikova je sicer v današnji zaključni besedi ocenila, da je dokazala vse, kar je bila dolžna dokazati pri očitkih nevestnega dela. Dodala je, da kljub temu tragedija na Oražnovi še ni preiskana in na bistvena vprašanja še ni odgovorjeno. Med sodnim postopkom je bilo odprto tudi vprašanje, ali je bila na kraju dogodka tretja oseba.
Je bila na prizorišču prisotna tretja oseba?
Da bi se to razjasnilo, je sodišče konec avgusta lani zaslišalo pričo tožilstva Marjana Vukasa, ki trdi, da je tistega dne z Oražnove videl bežati vozilo, vendar je Vukas na sodišču na večkrat ponovljena vprašanja različno odgovoril. Prav tako se je izkazalo, da kri na stikalih v prvem nadstropju Baričevičeve hiše pripada enemu od policistov, ki so tistega dne posredovali na kraju. Tožilka ne verjame, da je analiza Nacionalnega forenzičnega laboratorija, ki je to pokazala, verodostojna.
Prisotnost tretje osebe pa po mnenju sodišča ni dokazana. Kot je danes ocenila sodnica, Vukas ni verodostojna priča, saj da je bila v njegovem pričanju cela vrsta nesoglasij. Poudarila je tudi, da si je Vukas kraj tragedije prišel ogledati trikrat in bi lahko videno tudi povedal policistom, česar ni storil, ampak je zgodbo več kot leto dni kasneje pojasnil na tožilstvu. "Nimamo niti najmanjšega dokaza, da je kdo bil tam," je zato dejala sodnica.
Sodnica "težko verjame v teorijo zarote v policiji"
Prav tako sodnica "težko verjame v teorijo zarote v policiji", da je bil postopek preiskave vzorcev DNK, ki so pokazali, da kri na stikalu pripada policistu, zmanipuliran.
Tožilka je danes pred izrekom sodbe tudi predlagala, da bi zaslišali medicinske sestre klinike Barsos, Baričevičevo hišno pomočnico ter odvetnika Mira Senico in Janeza Zemljariča. Izpovedi medicinskih sester in hišne pomočnice bi po tožilkinem mnenju pokazale, da Baričevič ni zlorabljal svojih psov, od Senice in Zemljariča pa je želela izvedeti, kaj sta na kliniki Barosos, kjer je delal Baričevič, počela nekaj ur po tragediji. Sodnica je te dokazne predloge zavrnila.
Kaj sta Senica in Zemljarič počela v Barsosu, ni stvar tega kazenskega postopka
Kot je dejala, to, kaj sta Senica in Zemljarič počela v Barsosu, ni stvar tega kazenskega postopka. V pojasnilu sodbe pa je dodala, da ni presenečenje, da sta Senica kot Baričevičev pravni zastopnik in Zemljarič kot družinski prijatelj bila na kliniki.
Obenem je sodnica dejala, da sicer ne ve, kaj je sprožilo napad psov na Baričeviča, je pa sklepala, da je bilo tri pse, ki so že tako bili nemirni, lahko vznemiriti.
Danes oproščeni Conradi je po odhodu s sodišča dejal, da se je le izkazalo, da sta z Mikolčevićem svoje delo opravila, "kot se gre". Njegov zagovornik Blaž Mlinar Kovačič pa je menil, da se je ta postopek zlorabljal "za popolnoma drugačne cilje".
Kotnikova ovadila sodnico iz zadeve bulmastifi in tri novinarje
Višja državna tožilka Dragica Kotnik, ki je zastopala obtožni predlog zoper policista v zadevi bulmastifi, je kazensko ovadila okrajno sodnico Metko Popivoda, ki je policistoma sodila, in nekatere novinarje, ki so poročali s sojenja. Kotnikova ovadenim očita obrekovanje in žaljivo obdolžitev.
Kotnikova je sodnico o ovadbi obvestila na današnjem naroku sojenja policistoma Dušanu Mikolčeviću in Alešu Conradiju, tik pred zaključnimi besedami. Zato je tudi zahtevala sodničino izločitev, vendar je sodnica zahtevo zavrgla.
A kot izhaja iz ovadbe, ta ni vložena zgolj zoper sodnico, temveč tudi zoper "neznane morebitne sostorilce" ljubljanskega okrajnega sodišča ter tri novinarje iz časopisnih hiš Delo, Dnevnik in Večer. Tožilka se je za ovadbo odločila po pojasnilu sodnice na obravnavi 26. oktobra lani, zakaj mora obravnavo tisti dan preložiti in posledičnega poročanja medijev o preložitvi obravnave.
Sodnica je takrat pojasnila, da mora obravnavo, na katero je bilo sicer vabljenih deset prič, preložiti, saj je tožilka na bolniškem dopustu. Kot je dejala Popivodova, je nekaj dni pred napovedano obravnavo najprej dobila predlog za predstavitev novih dokazov. Nato pa je tožilstvo dan pred obravnavo ob pol drugi uri popoldne na sodišče posredovalo predlog za izločitev sodnice. Predsednica sodišča Vesna Pavlič Pivk je zahtevo kmalu zatem tudi obravnavala in jo zavrgla.
Nato pa so s specializiranega tožilstva še isti dan, malo pred 17. uro, ko sodišče uradno ne posluje več, posredovali še prošnjo za preklic naroka, saj da je Kotnikova na bolniškem dopustu. Pojasnili so, da zaradi obsežne in medijsko odmevne zadeve v tako kratkem času ni mogoče zagotoviti drugega tožilca.
Kotnikova je sodnici danes očitala namigovanja, da naj bi sama nekaj prikrivala. Tako ravnanje je po besedah Kotnikove nedopustno in kaže na pristranskost sodnice. Prepričana je, da sodnica od prvega dne obravnave zoper danes sicer oproščena policista dvomi v korektno delo tožilstva. Ocenila je tudi, da je sojenje Popivode "izrazito enostransko in neobjektivno". "Vi ne morete opravljati sojenja v tej zadevi," je sodnici še dejala Kotnikova.
Tožilka namreč meni, da je sodišče opisana pojasnila podalo z namenom njenega obrekovanja in zaničevanja. "Objavljajo se žaljivi članki z asistenco tega sodišča," je še izpostavila Kotnikova. Sodnica je pojasnila, da se dejstva, povezana s postopkom, predstavi na glavni obravnavi, kjer so bili takrat prisotni tudi novinarji. Zanikala pa je, da bi imela z novinarji stike.
STA čaka tako odziv tožilke Kotnikove kot generalnega državnega tožilca Zvonka Fišerja. Je pa zagovornik enega od obtoženih v zadevi bulmastifi, odvetnik Blaž Mlinar Kovačič po danes izrečeni sodbi dejal, da je zelo neprijetno presenečen nad tem, kako se je ta zgodba zaključila. Odvetnik ocenjuje, da je tožilkina poteza vrsta pritiska, tako na pravosodno vejo oblasti, kot na medije, "ki so varuh demokratičnosti".
