Dobre zveze v tujini
Jedro hudodelske združbe naj bi poleg Čučuka sestavljali še Mustafa Tufek, Sanel Veletanlić in Tomaž Markelj, preostali obtoženci pa naj bi v glavnem predstavljali mrežo njihovih preprodajalcev. Združba naj bi na »domačem terenu« delovala na območju Gorenjske in Ljubljane, na mednarodnem pa predvsem v navezi s kupci oziroma dobavitelji na Nizozemskem, Hrvaškem in v Bosni. Tufek je bil po oceni tožilstva v združbi eden glavnih – po eni strani je kot avtoprevoznik s tovornjakom dobavljal večje količine droge in jo nato prodajal naprej, po drugi strani pa na Nizozemskem za mamilo zamenjal strelno orožje, ki ga je nabavil v naši državi. Pri zbiranju denarja za nakup prepovedanega blaga je sodeloval tudi z Veletanlićem in Čučukom, eden njegovih pomembnejših dobaviteljev pa naj bi bil neki »Sajo« iz Nizozemske. Pri njem naj bi kupoval predvsem amfetamine, za »Saja« pa je Tufek opravil tudi prevoz heroina.
Čučuk je bil glede na dokaze, ki jih je zbralo tožilstvo, eden večjih Tufkovih odjemalcev, hkrati pa naj bi mu tudi dobavljal orožje (dobival naj bi ga predvsem na Hrvaškem), ki ga je nato odpeljal na Nizozemsko. Čučuk naj bi bil zaradi dobave heroina in orožja povezan tudi z določenimi ljudmi na Kosovu in v Srbiji. Tudi on sam naj bi prodajal orožje na Nizozemsko ali pa je tam z njim kupil drogo. Markelj je bil domnevno eden od Tufkovih odjemalcev, hkrati pa tudi njegov dobavitelj marihuane. Marihuano je tudi sam preprodajal svojim preprodajalcem, ti pa naprej uporabnikom. Tudi zadnji člen kriminalne združbe, voznik tovornjaka Veletanlić, je po mnenju tožilstva sodeloval pri dobavi droge in orožja, imel pa je tudi svojo mrežo preprodajalcev.
Na kratko in v šifrah
Policija in tožilstvo sta dokaze v lanskem in letošnjem letu (zaključna akcija policije s hišnimi preiskavami in aretacijami je bila sredi letošnjega marca) zbirala tudi s pomočjo prikritih preiskovalnih ukrepov, med drugim tajnim prisluškovanjem in tajnimi policijskimi delavci. Glede medsebojne komunikacije so bili obtoženci zelo pazljivi. Največkrat so se po telefonu dogovorili le za kraj in čas srečanja, potem pa na hitro izmenjali denar za drogo ali orožje. Ko so se včasih vendarle morali dogovoriti o vrsti ali količini droge in orožja, so uporabljali šifre – omenjali so »litre«, »nafto«, »čevapčiče« in tako naprej.
A zagotovo jih bodo na sojenju zelo obremenili dokazi, ki so jih preiskovalci zbrali prek tajnih policijskih delavcev. V obtožbi, na primer, piše, da je Čučuk tajnemu delavcu ponujal v odkup tudi orožje, pištole, avtomatske puške, puškomitraljeze in ročne bombe ter da mu je nekaj tega blaga tudi dejansko prodal.
