Avtomobil prekrila s ponjavo
Mekinda je tistega poletnega dne malo po 18. uri s fordom focusom zapeljal iz stranske ulice Trbeže na Šmartinsko cesto, po kateri je takrat pripeljal voznik yamahe Kozjek. Motorist se nesreči ni mogel izogniti in je padel po tleh, a se Mekinda za to ni zmenil. Z dekletom sta z nezmanjšano hitrostjo odpeljala naprej do bencinskega servisa, kupila ponjavo in z njo pokrila poškodovani avtomobil. A so ga že naslednji dan policisti izsledili. Tožilec Marko Godec zdaj Mekindi očita kaznivo dejanje nevarne vožnje v cestnem prometu (ker se je predrzno in brezobzirno vključeval na prednostno cesto ter ker je vozil brez vozniškega dovoljenja in pod vplivom psihoaktivnih snovi – bil je pod vplivom metadona, v organizmu pa je imel tudi benzodiazepin, diazepam in nordiazepam) in zapustitev poškodovanca brez pomoči. Obtoženi je včeraj vztrajal pri svojem dosedanjem zagovoru, da je dekle takrat bolel trebuh, zato je sam sedel za volan. Vozniško dovoljenje so mu sicer odvzeli že leta 2008, a je še vedno vozil, ker ni imel denarja za vozniški izpit. V križišču je bil previden in pozoren, a motorist je pripeljal prehitro in nesreče ni mogel preprečiti. Takrat je bil v šoku, ni vedel, kaj naj stori, in je odpeljal naprej, šele ko je prek medijev izvedel, da je motorist umrl, pa se je zadrogiral in zapil. Na ta način je hotel zbrati pogum, da bi si vzel življenje. In še, da je avtomobil prekril zato, da bi ga zaščitil, saj če bi ga hotel skriti, bi ga dal v kakšno garažo.
Sodnica Andreja Sedej Grčar je enkrat že razsodila, da je Mekinda kriv za prometno nesrečo, da je vozil pod vplivom nedovoljenih snovi in da je kršil cestnoprometne predpise. S tem se je strinjal tudi pritožbeni senat višjega sodišča, je pa imel pripombo, češ da pri podaji pravne ocene, sploh v delu, ki se nanaša na krivdo, obstajajo nasprotja med izrekom sodbe in razlogi zanjo, pa tudi med razlogi samimi. Iz zaključkov prvostopenjske sodbe naj bi bilo mogoče razbrati, da se je obtoženi zavedal kršitve prometnih predpisov, v obrazložitvi pa je navedeno, da je kaznivo dejanje storil s tako imenovano zavestno malomarnostjo. Da bi to razčistili, so višji sodniki odredili novo sojenje, na katerem je sodnica Sedej-Grčarjeva, ki tokrat sodi še dvema porotnicama, znova zaslišala vse priče. A niso povedale nič novega. Vztrajale so, da je sporno križišče nevarno in da je treba biti tam zelo pozoren, pa tudi, da je bil Kozjek umirjen človek in izkušen motorist, ki je spoštoval prometne predpise.
60 ali 96 kilometrov na uro?
Zagovornica Tatjana Markelj je predlagala, naj v primer vključijo tri nove izvedence – iz medicinske, psihiatrične in cestnoprometne stroke. Senat se s tem ni strinjal: za prva dva da ni nobene potrebe, tretjega pa že imajo. Dr. Janez Kopač je namreč že rekonstruiral nesrečo in ocenil, da je motorist pripeljal s 60 kilometri na uro. A tudi v primeru, da bi vozil po omejitvah (50 kilometrov na uro), nesreče ne bi mogel preprečiti, saj je imel le sekundo časa, da bi reagiral. Mekinda in njegovo dekle sta od vsega začetka trdila, da je zagotovo vozil okoli 90 kilometrov na uro, zato je obramba angažirala svojega izvedenca. Njegov izračun: motorist je pripeljal s 96 kilometri na uro. Ker izvedenca ni določilo sodišče, njegovo mnenje ne more biti odločilno, se je pa senat odločil, da njegove pisne ugotovitve pošlje Kopaču, da se bo do njih opredelil. Kopača bodo zaslišali 3. julija, ko bodo Mekindi predvidoma izrekli tudi sodbo.
