Brane Küzmič: Več policistov v križišča
S tem je delno pritrdil občasnemu razburjenju javnosti, da so policisti prepogosto ob cesti le tam, kjer se lahko najlaže skrijejo in prežijo, in ne na mestih, kjer so precej bolj potrebni za zagotavljanje varnosti. V policiji sicer že dalj časa sodelujejo z lokalnimi skupnostmi, aplikacija »Predlagaj prometno kontrolo«, ki jo lahko občani najdejo na spletnih straneh policije, pa bo še korak naprej. Policisti, ki sicer že nekaj let izrekajo vedno manj kazni (ne le zaradi policijskih stavk), bodo vse predloge preučili, vsakemu občanu, ki bo to želel, pa bodo v petnajstih dneh tudi odgovorili. Pojasnili mu bodo, ali (ali pač zakaj ne) bodo ukrepali in kako.
Kako kakovostno policisti že danes opravljajo nadzor prometa, smo vprašali inštruktorja varne vožnje Braneta Küzmiča, ki pozdravlja spletno novost. »Prisotnost policistov pogrešam predvsem v križiščih. Denimo na Dunajski ali Celovški cesti v Ljubljani, ki sta zelo prometni, jih ne vidiš praktično nikoli. Enkrat sem nalašč opazoval, koliko ljudi na teh prometnih cestah prevozi rdečo luč v križišču. Na interval sem naštel v povprečju tri. In vožnja skozi križišče kljub rdeči luči je velik problem. Mislim, da bi morali biti prav zato pogosto prisotni v določenih križiščih in to več dni zapored, da pride njihova prisotnost v podzavest voznikov,« se je za Dnevnik včeraj razgovoril Küzmič. Inštruktor varne vožnje prav tako meni, da bi morali policisti bolj intenzivno nadzirati in kaznovati zelo nevarno (bistveno zmanjšuje reakcijski čas) telefoniranje med vožnjo, saj se do zdaj razširjenost klepetanja za volanom ni niti zmanjšala, kaj šele izkoreninila.
Dve gnili jabolki v patrulji sta problem
Kar zadeva merjenje prekoračitev hitrosti, Küzmič ocenjuje, da so policisti še vedno pogosto tam, kjer se lahko le najlaže skrijejo očem voznikov, in ne le na najbolj nevarnih odsekih, strinja pa se tudi, da je v mestih še precej bolj sporen nadzor prometa mestnih redarjev, ki nimajo jasnih strategij in znanja, temveč so bolj kot ne le poslušni mestnim oblastem.
Naš drugi sogovornik – gre za državnega uradnika, ki se s prometno varnostjo ukvarja že leta, vendar želi tokrat ostati neimenovan – nam je po drugi strani pojasnil, da je vodstvu policije v zadnjih letih v veliki meri že uspelo prepričati lokalne vodje prometne policije v bolj smiseln – in čim manj inkasantski – nadzor prometa. Obstajajo pa seveda izjeme: »Policija je velik aparat, ki ima tako kot vsaka druga organizacija med svojimi tisočimi zaposlenimi tudi gnila jabolka. In če se najdeta dve gnili jabolki v patrulji, je lahko problem. Takrat prihaja do situacij, da denimo na prehitre voznike prežijo sredi polja, tik za tablo za naselje, kjer marsikdo vožnje še ne upočasni dovolj, a s tem realno ne ogroža prav nikogar. Tudi to se dogaja, vendar takšnih gnilih jabolk na srečo ni veliko,« je prepričan naš drugi sogovornik, ki vztraja pri mnenju, da velika večina prometnih policistov svoje delo že zdaj opravlja povsem kakovostno.
