Shirana, dehidrirana in polna zajedavcev
Tožilstvo je Tomažu Bezlaju kot skrbniku in njegovi nekdanji partnerici Marjani Filipaj kot lastnici psa očitalo, da je njuna psička Miša pasme haski od junija 2010 do julija 2012, ko sta jo pri devetih letih dala uspavati, po nepotrebnem trpela, saj nista skrbela zanjo. Sestradana in bolna psička se je klatila po vasi ali pa brezvoljna čemela pod drevesom. Po anonimni prijavi se je na domu Bezlaja v Zgornjih Pirničah, kjer je Marjanina psička ostala tudi po njenem odhodu, oglasila veterinarska inšpektorica. Psička je bila takrat že povsem shirana, dehidrirana in apatična, v telesu je imela zajedavce, prav tako pa od leta 2010 ni bila cepljena proti steklini, čeprav so vsakoletna cepljenja zakonsko predpisana. Poleg tega je nista zdravila zaradi zajedavcev in je nista vodila k veterinarju.
Bezlaj se je zagovarjal, da se je »psička pač le iztrošila« ter da ni kriv za njeno trpljenje, čeprav je delno priznal, da zanjo ni imel veliko časa. A po njegovem mnenju haskiji niti ne potrebujejo pretirane oskrbe, saj so zelo trpežni in jim največ pomeni svoboda. V včerajšnjem zaključnem govoru je presenetil še s teorijo, da naj bi bila za vse kriva njegova tedanja partnerica (dekle, s katero je živel, ko ga je zapustila Filipajeva), ki da je nalašč hirala psa in ga nato še anonimno prijavila. »Ampak sodišče je ne bo našlo, ker se skriva,« je dodal Bezlaj in pripomnil, da je denarna kazen 1200 evrov odmerjena previsoko. »Mi smo ljudje, ki moramo še živeti, pes je pa že tam dol,« je z uperjenim prstom proti tlom potožil Bezlaj, ki je bil pred leti obsojen na pogojno kazen zaradi ogrožanja varnosti.
Na koncu sama priznala krivdo
Predlagana denarna kazen 1350 evrov je pretresla tudi Filipajevo, ki je zajokala in za nekaj minut celo zapustila sodno dvorano. Po njeni vrnitvi je Bezlaj sodnico Stašo Dolenc Lazar vprašal, ali bi lahko plačal le »polovičko« kot pri prometnih prekrških, vendar je bil odgovor seveda negativen. Ko je sodnica obtožencema pojasnila, da bosta imela kljub temu tri mesece časa za plačilo kazni, je bil Bezlaj bolj zadovoljen in prikimal, da bi to že nekako zmogel, zaradi česar je Filipajeva prekinila svoje ihtenje in mu zabrusila: »Daj, bodi že tiho, no!«
Čeprav je sodnica navzoče že napotila iz dvorane in napovedala sodbo, se je kasneje premislila in odločila, da bodo poskusili zaslišati še dekle, na katero je Bezlaj zvalil krivdo šele v zaključni besedi. A tudi sam Bezlaj je dejal, da nima smisla: »Tako in tako bo rekla, da ni kriva. S kaznijo sva se že sprijaznila, dajmo danes zaključiti.« Sodnica jima je pojasnila, da je to mogoče le, če priznata krivdo, kar sta po premisleku tudi storila in jo v zameno odnesla tudi z rahlo nižjo kaznijo. Bezlaj bo moral plačati 1080, Filipajeva, ki zasluži nekoliko več, pa 1125 evrov.
Tako tožilstvo kot tudi obsojenca so se na koncu odpovedali pravici do pritožbe, čeprav je Bezlaja in Filipajevo zmotilo, da bosta morala plačati tudi sodne stroške. Sodba je tako postala pravnomočna.
