Kot je dejal Dušan Kumer (SD), predlagatelji ustavne presoje menijo, da je sedanja ureditev ustavno sporna z vidika načela sorazmernosti. Prepričan je, da je izhodišče za predlagani referendum politična diskreditacija instituta predsednika države in neposredna obtožba predsednika Danila Türka. Po njegovi oceni gre za "staro partijsko metodo diskreditacije in diskvalifikacije" in "najbolj nizkotne metode osovražene preteklosti, ki se je nekateri še danes oklepajo, čeprav so njeni najostrejši kritiki".
V Zaresu bodo ustavno presojo podprli, ker omenjena novela prvič na zakonit in ustavno vzdržen način omogoča urejen dostop do arhivskega gradiva, pravi Franco Juri. Pobudnikom referenduma je očital politično in ideološko gonjo proti predsedniku republike Danilu Türku, vzrok za to pa vidi v povezavah, ki jih ima največja opozicijska stranka s skrajnimi desničarskimi strankami na avstrijskem Koroškem.
Borut Sajovic (LDS) pa največji opozicijski stranki očita "politični boj vsega proti vsem zato, da bi zakurili ogenj in kres, iz katerega pepela naj bi zrasla tako imenovana druga republika". "Za dosego tega cilja je dovoljeno vse in prav nič ni sveto. Tudi institucije, kot je predsednik države," še meni Sajovic. Glede novele zakona o arhivih pa pravi, da popravlja ustavno sporno stanje, ki bi lahko imelo škodljive posledice za nacionalno varnost in varnost posameznikov.
Tudi v DeSUS bodo predlog za ustavno presojo podprli, saj so prepričani v nujnost sprejetja novele zakona o arhivih. Kot je dejal Vasja Klavora, pa se v ideološke in politične spopade ne želijo spuščati, saj gre za nadaljevanje kompromitiranja predsednika republike in "sila neumestno prehitevanje z volilno kampanjo za naslednje predsedniške volitve".
Podporo predlogu je napovedal tudi nepovezani poslanec Franc Žnidaršič. Po njegovih besedah so namreč "pritlehni in neutemeljeni napadi na predsednika države pokazali posledice slabe rešitve, po kateri arhivske dokumente lahko vsak politikant, intrigant ali brezvestnež, ki jih tam najde, uporabi v zle namene".
V SDS, kjer so referendum o omenjenem zakonu tudi zahtevali, pa ustavni presoji nasprotujejo, saj po njihovi oceni ni potrebna. Kot je dejal Vinko Gorenak, spoštujejo pravico ljudi do referenduma. Koaliciji pa je očital, da ne ščiti interesov države in manjšine na avstrijskem Koroškem, pač pa "ščiti organizatorje terorističnega napada v Velikovcu in druga teroristična dejanja". "Vi ščitite tudi 250 strani podatkov o atentatu v Velikovcu," je koalicijskim poslancem očital Gorenak.
Da bodo nasprotovali predlaganemu sklepu, so napovedali tudi v SLS. V tej poslanski skupini so sicer nasprotovali sprejetju novele, saj menijo, da "se je treba soočiti s preteklostjo, ne glede na to, kakšna je bila", je dejal Gvido Kres. Kot pravi, so se upravičili tudi njihovi strahovi, da o tej temi ne bo mogoče odločati skupaj z ostalimi referendumi, kar pomeni ponovno razsipavanje z davkoplačevalskim denarjem.
Po mnenju Silvena Majheniča (SNS) pa novela zakona o arhivih ne sledi resoluciji o evropski zavesti in totalitarizmu. Nenavadno se mu zdi, da je problematika arhivov eskalirala sedaj, vlada pa je po njegovem mnenju vložila zakon po že storjenih nezakonitih dejanjih direktorja Sove in direktorja Arhiva Republike Slovenije. "V bistvu ni čisto jasno, koga se pravzaprav prikriva in komu to koristi,"je dejal.
