Rezultati mednarodne raziskave PISA, opravljene leta 2009, so pokazali, da slovenski dijaki na področju bralnih kompetenc zaostajajo za povprečjem držav OECD in za primerljivimi državami. Raziskava sicer ugotavlja ravni bralne, matematične in naravoslovne pismenosti učencev v starosti 15 let, zajela pa je 65 držav sveta, od tega 43 držav OECD. Iz Slovenije je v njej sodelovalo slabih 8000 učencev.
Lukšič je danes že napovedal, da se bo sestal z avtorji raziskave, da med drugim "preverimo, kaj pravzaprav meri". Kot je namreč pojasnil, raziskava ne meri toliko samega dela v šoli kot pa raven pismenosti, ki naj bi jo učenec pridobil prek neformalnega dela. Prav zato morajo po njegovem najprej "razčistiti, koliko je za to kriva šola".
Neka razlaga za slabše rezultate bi lahko bila ta, da imajo slovenski učenci od 9. do 11. leta starosti v primerjavi z učenci v preostalih državah OECD "podpovprečno število ur dela na pismenosti", čeprav Lukšič dodaja, da je to stanje veljalo že v času prejšnje raziskave leta 2006.
Manj ur zaradi uvajanja drugega tujega jezika
Število ur so deloma zmanjševali tudi zaradi uvajanja drugega tujega jezika, je povedal. "In to bo treba zdaj razmisliti, ali hočemo v materinem jeziku otroke bolj opremiti za razumevanje, prebiranje informacij v tem svetu, ali pa želimo spet hlastati z nekimi dodatnimi predmeti, čim več vsega 'nabasati' noter," je dodal.
V odboru za šolstvo in šport pri strokovnem svetu SDS pa ugotavljajo, da je PISA pokazala, da so slovenski učenci najbolj napredovali v matematiki in naravoslovju ter da je Slovenija omenjena v nizu najuspešnejših držav.
Kot so zapisali v sporočilu za javnost, pa ne navdušuje, da so slovenski dijaki v prvi letnik srednje šole prinesli zgolj povprečne bralne sposobnosti: "To morda lahko pripišemo neustreznemu učnemu načrtu za slovenščino, ki pa je zaradi nerazumljive trme ministra Lukšiča še vedno v uporabi v osnovnih šolah, namesto, da bi se uporabljal potrjen nov učni načrt za slovenščino."
Na neustreznost učnega načrta za slovenščino za devetletko naj bi po njihovem mnenju pokazala že raziskava PIRLS iz leta 2007, hkrati pa naj bi raziskave zavoda za šolstvo med letoma 2006 in 2008 pokazale, da je večina delovnih zvezkov za slovenščino neustreznih, saj ne stimulira učencev k samostojnemu sporočanju.
