Obiskovalci naših lekarn vsak dan sprašujejo, kdaj bodo lahko prišli po homeopatska zdravila, poročajo farmacevti. Tisti, ki si želijo samozdravljenja s homeopatijo, se lahko za zdaj odpravijo le v Avstrijo ali Italijo, kjer so homeopatska zdravila na voljo v vsaki lekarni in kjer jih predpisujejo tudi zdravniki na recept. Pri nas je drugače. Da homeopatija kljub odobritvi vstopa v lekarne še vedno ni del uradne medicine, pričajo zakonske opredelitve, ki postavljajo strogo ločnico med obliki zdravljenja. Zakon o zdravniški službi npr. določa, da se zdravniku, ki opravlja zdravilsko dejavnost, zdravniška licenca ne podeli oziroma da se zdravniku, ki opravlja zdravilsko dejavnost začasno, v tem času licenca odvzame. Gotovo se vsak zdravnik zelo težko odloči za vrnitev licence, da bi lahko prakticiral homeopatijo, česar v tujini ne zahtevajo. Posledično je pri nas zelo malo zdravnikov homeopatov.
Želimo si več možnosti
Zdravnica uradne medicine, specialistka pediatrije mag. Lejla Hercegovac, je ena tistih zdravnic, ki je pri nas opravila homeopatsko izobraževanje. »Ker želim poznati druge vede, ki jih moji pacienti uporabljajo in o njih poročajo v moji ambulanti,« je pojasnila in dodala, da kljub pridobljenemu znanju homeopatije ne izvaja. Ko pa bo sistem pri nas dovoljeval, da lahko zdravniki prakticirajo obe medicini, klasično in homeopatsko, kot je to stalna praksa v nekaterih državah, npr. v Franciji, Švici, Nemčiji in Angliji, bo z veseljem ponudila svojim bolnikom tudi to možnost. »Klasična medicina je prva izbira za bolnike kot tudi za zdravnike. Pomembno pa je, da imamo na voljo več možnosti zdravljenja, sploh pri boleznih, pri katerih so se alopatska zdravila izkazala kot manj učinkovita, npr. pri glavobolih, nespečnosti, depresiji in psihosomatskih boleznih nasploh,« je povedala dr. Lejla Hercegovac. Po njenem mora zdravnik izbrati najbolj učinkovito, cenovno ugodno in najmanj škodljivo zdravilo za bolnika. Če v danem primeru to pomeni uporabo homeopatskega zdravila, zakaj jih ne bi vključili in lajšali težave še kako drugače? Pod pogojem seveda, da homeopatijo izvajajo zdravniki in le tam, kjer ima svoje mesto. »Naša doba je doba iskanja odgovorov na vse neznano, kar je povezano z zdravjem, doba širjenja obzorij z novimi spoznanji in z novimi zdravstvenimi vedami, tudi homeopatijo. Odprta pot homeopatiji bo ljudem pokazala tudi tiste prave vrednosti klasične medicine, zato ni razloga, da to pot zapremo,« je dejala zdravnica.
Francozi ne izključujejo, ampak združujejo
Dr. Dominique Cado Leclerq, zdravnica splošne medicine, zaposlena v Centru za izobraževanje in razvoj homeopatije v Parizu, je nedavno obiskala Slovenijo in na fakulteti za farmacijo predstavila homeopatski pristop zdravljenja alergij in svoje dolgoletne izkušnje v ordinaciji kot zdravnica in homeopatinja ter pojasnila, kako je homeopatija pri njih vključena v zdravstveni sistem. »V Franciji na srečo ne izbiramo med homeopatskimi zdravili in zdravili klasične medicine, ampak potenciale obojih združujemo. Te prakse izvajamo izključno zdravniki uradne, alopatske medicine, ki imamo možnost priučiti se poleg homeopatije še akupunkture, fitoterapije in drugih komplementarnih ved. Ker imamo zelo dolgo in močno tradicijo homeopatije − s homeopatijo so se ukvarjali moji starši in moji stari starši − ne preseneča dejstvo, da število homeopatskih zdravnikov v Franciji presega 23.000. Tudi v lekarnah lahko ljudje stopijo po alopatska, homeopatska zdravila ali katera koli druga zdravila. Več možnosti izbire dviga uspehe zdravljenja, o čemer so se prepričali tudi tisti nejeverni in skeptični.«
Dr. Maruša Hribar, mag. farm, predsednica homeopatske sekcije pri Slovenskem farmacevtskem društvu, je po predavanju francoske gostje povedala, da slovenske farmacevte zanimajo izkušnje držav, kot je Francija, kjer je homeopatija že dalj časa integrirana v javni zdravstveni prostor. »Izobraževanje je najprimernejši način, da bomo v Sloveniji lahko sledili priporočilom Svetovne zdravstvene organizacije in EU, ki promovirata pluralnost medicin. Strokovna predavanja iz homeopatije so zanimiva tudi za farmacijo kot stroko, saj odpirajo nove možnosti delovanja te znanstvene vede.«
V Sloveniji nas do francoskega standarda loči še veliko, saj je zdravnikov, ki bi se odrekli zdravniški licenci za homeopatsko zdravljenje, zelo malo, posledično pa se homeopatija razvija večinoma za samozdravljenje v lekarnah. Kot je sicer pomembno, da homeopatsko zdravilo na recept predpiše zdravnik, je pri samozdravljenju pomembno, da se tovrstna zdravila izdajajo samo v lekarnah, edina odgovorna osebna za izdajo pa je magister farmacije s strokovnim izpitom in dodatnim znanjem iz homeopatije. Tako je pri nas tudi zakonsko opredeljeno.
Homeopatska zdravila sodijo samo v lekarne
Da je pomembno, da so farmacevti na voljo za pomoč in usmerjanje pri sprejemanju odločitev o izbiri zdravljenja, meni tudi Andreja Čufar, mag. farm., spec., predsednica Lekarniške zbornice Slovenije, ki podpira izobraževanje lekarnarjev na področju homeopatije. »Slovenski farmacevti s homeopatijo nimamo težav in smo na njen prihod pripravljeni. Ker na dodiplomskem nivoju magistri farmacije znanj iz homeopatije ne uspejo pridobiti, se danes na tem področju dodatno izobražujejo tudi prek Lekarniške zbornice Slovenije. Izobrazbo torej farmacevti imamo, takoj ko bodo zdravila na voljo v lekarnah, pa bomo lahko tudi ustrezno svetovali za njihovo uporabo,« je povedala mag. Čufarjeva. Celovit, strokovni znanstveni nasvet je po njenem pomemben tudi zato, da bodo farmacevti v lekarnah lahko svetovali bodisi alopatska bodisi homeopatska zdravila za samozdravljenje ali v primeru resnejšega obolenja odsvetovali oboje in napotili k zdravniku. »Čeprav s klasičnimi pristopi, ki veljajo za alopatska zdravila, za homeopatska še ne moremo dokazati, da delujejo, klinične izkušnje govorijo njim v prid. Predvsem pa smo zavzeli stališče, da gre tudi pri uvedbi homeopatskega zdravljenja v lekarne za pravico pacientov do izbire,« je sklenila mag. Čufarjeva.
