V nedeljo so nekateri mediji povzeli intervju s Türkom, ki je bil dan prej prvič objavljen na Der Spieglovi spletni strani. Kot so poročali, je Türk za časnik med drugim tudi dejal, da so novinarji v Sloveniji "izpostavljeni ogromnemu pritisku - s strani lastnikov medijskih hiš, s strani politike".

Urad predsednika republike je v ponedeljek na svoji spletni strani objavil dobesedni zapis nekaterih delov izvirnega pogovora. Ob tem urad pojasnjuje, da zapis objavlja "zaradi nekorektnega povzemanja intervjuja s predsednikom republike Danilom Türkom, ki ga je na svoji spletni strani, dne 9. marca 2008, objavil Der Spiegel". Kot so zapisali, objavljajo le "relevantni del intervjuja, ki govori o vprašanju izbrisanih in o medijski svobodi v Sloveniji."

V intervjuju, ki je na Spieglovi spletni strani www.spiegel.de objavljen v nemški in angleški različici, naj bi Türk na novinarsko vprašanje Der Spiegla, da se mnogi slovenski novinarji pritožujejo zaradi cenzure, odgovoril, da "dohitevamo to, kar se je v zahodni Evropi razvijalo že desetletja. Razpravljamo o tem, kakšno vlogo igrajo mediji v pluralistični demokraciji. Res je, da so novinarji izpostavljeni določenemu pritisku - s strani lastnikov medijskih hiš, s strani politike ..."

Türkov odgovor je prekinil novinar Der Spiegla s trditvijo, da so novinarji izpostavljeni pritiskom "predvsem s strani vlade, ki skuša novinarje postaviti na sodišče zaradi škodovanja dobremu imenu in blatenja".

V nadaljevanju Spieglovega intervjuja sledi odgovor predsednika republike, "da je moje stališče drugačno od stališča vlade. Mi potrebujemo razpravo, da bomo lahko razvili standarde obnašanja do svobodnih medijev. To je pomembno za našo demokracijo, ki še ni popolna. Smo šele na začetku".

V objavi dobesednega zapisa na spletni strani predsednikovega urada pa Türk na vprašanje novinarja nemškega časopisa o "500 novinarjih, ki so kritizirali nadzor nad mediji", odgovarja: "Razumeti morate, da v Sloveniji še nismo razvili polne razprave o vprašanjih tiska in medijev v moderni pluralistični družbi. Mediji so vedno izpostavljeni pritiskom, pritiskom oblasti in, kar je zelo pomembno, pritiskom lastnikov. Ta vprašanja so za nas relativno nova. O njih se v zahodni Evropi pogovarjajo že desetletja in očitno so iz te diskusije izšli določeni standardi.

Pri nas še nismo tako daleč in to ustvarja razmere, v katerih veliko število novinarjev čuti, da so izpostavljeni pritiskom, ki dosegajo raven cenzure. To lahko drži ali pa tudi ne. Toda če takšno število novinarjev to pravi, je to problem. Menim, da je legitimno, da izrazijo takšna stališča in nujno je, da opravimo ustrezno, široko in civilnodružbeno diskusijo. Vem, da ima vlada drugačno stališče.

Kot predsednik zagovarjam polno, civilnodružbeno diskusijo, iz katere bi na koncu izšli standardi obnašanja oblasti nasproti medijem in standardi ravnanja lastnikov medijev, različnih vrst medijev, kot so televizija, časopisi in tako dalje. To je nekaj, kar naša demokracija potrebuje. Nismo še v celoti razvita demokracija, zato takšni standardi še niso povsem artikulirani," še piše na spletni strani urada predsednika republike. Ta del Türkovega odgovora der Spiegel ni objavil.